Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jar (101-125) 
- klejárna -e ž (ȃ) tovarna kleja: dela v klejarni ♪
- klékljarica -e ž (ẹ̑) izdelovalka klekljanih čipk: bila je klekljarica ♪
- klékljarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klekljarice ali klekljanje: klekljarsko delo / klekljarski sukanec / klekljarska šola ♪
- klékljarstvo -a s (ẹ̑) klekljarska obrt: klekljarstvo je v teh krajih zelo razvito ♪
- konjár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem konj: konjar je krtačil konja // star. konjski prekupčevalec: prišli so izvedeni konjarji, ki so poznali vse konje tostran Save ♪
- konjárna -e ž (ȃ) star. konjski hlev: hlapec je odvedel konja iz konjarne; dvorišče s konjarno in vozarno ♪
- konjárski -a -o (á) pridevnik od konjar: konjarsko delo ♪
- konjárstvo -a s (ȃ) zastar. konjereja ♪
- konopljárna -e ž (ȃ) obrat za predelovanje konoplje: imajo novo konopljarno ♪
- kostánjar -ja m (ȃ) kdor (poklicno) peče in prodaja kostanj: kostanjar je postavil peč ♪
- krošnjár -ja m (á) 1. nekdaj kdor v krošnji prenaša in prodaja drobne predmete: krošnjar si je oprtal napol prazno krošnjo; kupiti kaj od krošnjarja / kočevski krošnjar; ribniški rešetarji in krošnjarji / kot krošnjar je prehodil veliko sveta 2. redko branjevec, kramar: takšne stvari se dobijo pri vsakem krošnjarju ♪
- krošnjáriti -im nedov. (á ȃ) 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami ♪
- krošnjárjenje -a s (á) glagolnik od krošnjariti: krošnjarjenje s suho robo je bilo zelo razširjeno ♪
- krošnjárka -e ž (á) redko branjevka, kramarica: vsiljiva krošnjarka ♪
- krošnjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na krošnjarje: krošnjarska trgovina / krošnjarsko dovoljenje ♪
- krošnjárstvo -a s (ȃ) nekdaj dejavnost krošnjarjev: odpraviti krošnjarstvo / dobiti dovoljenje za krošnjarstvo ♪
- ladjár -ja m (á) 1. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: pogodba med ladjarjem in zavarovalnico / naš domači ladjar Splošna plovba // v nekaterih deželah lastnik ali zakupnik ladje, ladij: bogati ladjarji 2. kdor kaj prevaža po reki z ladjo ali večjim čolnom: nekdanji ladjarji na Savi; ladjarji podonavskih držav; družba ladjarjev in težakov ♪
- ladjáriti -im nedov. (á ȃ) knjiž. voziti se z ladjo: ladjariti po vseh morjih ♪
- ladjárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ladjarje: ladjarski dogovor / ladjarska pogodba pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; ladjarsko podjetje / ladjarska postaja ob reki ♪
- ladjárstvo -a s (ȃ) knjiž. pomorstvo, plovba: razvoj ladjarstva ♪
- lasúljar -ja m (ȗ) izdelovalec lasulj: izložbe lasuljarjev / gledališki lasuljar ♪
- lasuljárna -e ž (ȃ) delavnica za izdelovanje lasulj ♪
- lúknjarica -e ž (ȗ) 1. les. žaga z ozkim, v konico prehajajočim listom za izžagovanje lukenj: luknjarica in čepnica 2. mn., obrt. škarje z ukrivljenim rezilom za izrezovanje lukenj v pločevino ♪
- lútnjar -ja m (ȗ) nekdaj kdor igra na lutnjo: kraljevi trobentač in lutnjar ♪
- majáriti -im nedov. (á ȃ) nar. gorenjsko planšariti: tudi majarili so, imeli so šest krav / majariti po planinah ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226