Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jaki (13-37)
- rojákinja -e ž (á) ženska oblika od rojak: njegova dolenjska rojakinja ♪
- severnjákinja -e ž (á) ženska, ki živi v severnih, hladnih deželah ali je doma iz njih: svetlolasa severnjakinja; severnjakinje in južnjakinje ♪
- strokovnjákinja -e ž (á) ženska, ki kako stroko (dobro) obvlada, se spozna nanjo: vprašati strokovnjakinjo za mnenje; mednarodno priznana strokovnjakinja ♪
- trijáki -ov m mn. (á ā) nar. čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ledeni možje: bližajo se trijaki / prišel je še pred trijaki ♪
- učenjákinja -e ž (á) ženska, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: slavna učenjakinja / ekspr. malo učenjakinjo je mama nagradila s čokolado ♪
- veseljákinja -e ž (á) ženska oblika od veseljak: opita veseljakinja / ker je veseljakinja, jo imajo povsod radi ♪
- vetrnjákinja -e ž (á) ženska oblika od vetrnjak: lahkomiselna vetrnjakinja ♪
- vojákinja -e ž (á) ženska oblika od vojak: vojakinje so se udeležile vojaške parade ♪
- vzhodnjákinja -e ž (á) ženska oblika od vzhodnjak: oblačila vzhodnjakinj ♪
- agronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za agronomijo ♪
- akademíja -e ž (ȋ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike ♪
- anatómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za anatomijo ♪
- anglístka -e ž (ȋ) strokovnjakinja za anglistiko ♪
- anketírati -am nedov. in dov. (ȋ) zbirati podatke ali mnenja o določenem vprašanju: anketirati bralce; anketirati mladino različne starosti anketíran -a -o: dvajset odstotkov anketiranih delavcev se vozi na delo z vlakom; anketirani so bili vsi dijaki; gospodinjsko pomočnico ima komaj vsaka dvajseta anketirana družina; sam.: večina anketiranih je na vprašanje odgovorila pritrdilno ♪
- apél -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen ♪
- apnjênje in ápnjenje -a s (é; ā) glagolnik od apniti: pravilno apnjenje vpliva na rast; strokovnjaki priporočajo apnjenje tal ♪
- arheológinja -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za arheologijo ♪
- arhitéktka -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja za arhitekturo ♪
- áskar in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ) za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov ♪
- astronómka -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za astronomijo; zvezdoslovka, zvezdoznanka: ugotovitev sovjetske astronomke ♪
- bábjak stil. bábjek -a m (ȃ) slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki! ♪
- bajonét -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič) ♪
- barantáti -ám nedov. (á ȃ) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke ♪
- barístka -e ž (ȋ) gost. strokovnjakinja za pripravo mešanih pijač v baru: baristka je pripravila dober cocktail ♪
- belíti 1 in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z
belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše ♪
1 13 38 63 88 113 138 163 188 213