Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
jagnje (53) 
- jágnje -ta s (á) 1. ovčji mladič: jagnje beketa, bleja, bleketa; zaklati jagnje; belo, kodrasto jagnje; krotek, ponižen kot jagnje; uboga kot jagnje / kot nagovor ne boj se, jagnje moje ∙ knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno, žrtveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo ♦ rel. Jagnje božje jagnje kot simbol Kristusa, žrtve za spravo med človeštvom in Bogom; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: on je res jagnje ♪
- jágnjec -a m (ā) star. jagenjček: jagnjeci so se stiskali k svojim materam ♪
- jagnječevína in jágnječevina -e ž (í; ā) 1. jagnječje krzno: podložiti plašč z jagnječevino 2. redko jagnjetina: pečena jagnječevina ♪
- jagnječína in jágnječina -e ž (í; ā) redko jagnjetina: peči jagnječino ♪
- jágnječji -a -e (ā) pridevnik od jagnje(c): jagnječja koža; jagnječje meso ♪
- jagnjed ipd. gl. jagned ipd. ♪
- jágnjetina in jagnjetína -e ž (á; í) jagnječje meso: pečena jagnjetina ♪
- jagnjetíti -ím nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: ovce, ki so jagnjetile, so posebej hranili ♪
- jágnjetov -a -o (á) pridevnik od jagnje: jagnjetova koža ♪
- bácek -cka m (ȃ) 1. ljubk. mlad ovčji samec, jagnje: bacek meketa pred ograjo 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: zakaj pa ste taki backi? ♪
- bácka -e ž (ȃ) 1. ljubk. mlada ovčja samica, jagnje: najrajši je imel najmlajšo backo 2. nar. ovca sploh: čreda back ♪
- backovína -e ž (í) redko jagnjetina: pečena backovina ♪
- bekèt -éta m (ȅ ẹ́) beketanje: beket jagnjet ♪
- beketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom be: jagnje otožno beketa; lačne ovce beketajo v staji ♪
- darítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna ∙ knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo ♪
- darováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost ∙ knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka 2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo ◊ rel. darovati mašo maševati darován -a -o: darovana žival; življenje ni bilo darovano zaman ♪
- drobnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji; jagnje je drobnelo za ovco 2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni 3. redko postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo drobnèč -éča -e: urno drobneč, se je točajka sukala med mizami ♪
- dróg -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra ∙ spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog ◊ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh
stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo ♪
- frikandó -ja m (ọ̑) gastr. meso brez kosti s telečjega, jagnjetovega ali srninega stegna: pol kile telečjega frikandoja // jed iz tega mesa: pogostila ga je s telečjim frikandojem ♪
- jágenjček -čka [gǝn] m (ȃ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: ovca z jagenjčkom // mlad ovčji samec: jagenjček in ovčka 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: v primeri z vami je on pravi jagenjček 3. mn., redko oblak v obliki majhnih, manjših kopic; ovčice ♪
- jágnjič -a m (ā) nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: blejanje ovčic in jagnjičev ♪
- jágnjiti -im nedov. in dov. (ā ȃ) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc v čredi je med poletjem jagnjilo ♪
- jánjček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od jagnje: pasti ovce in janjčke; bel janjček; otrok je begal ko splašen janjček / janjček na ražnju / ne bodi tak janjček ♪
- janjčevína in jánjčevina -e ž (í; ȃ) jagnječje krzno: kučma iz dragocene janjčevine // redko jagnjetina: jesti janjčevino ♪
- jánjčji -a -e prid. (ȃ) jagnječji: janjčja koža; janjčje meso / janjčji kožuh ovčji ♪
1 26 51 
