Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (84.862-84.886)


  1.      žívež  -a m (ȋ) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: razdeliti, zaseči živež; iti po živež; oskrbeti z živežem; zaloge živeža / dati komu živež in stanovanje hrano ♪
  2.      žívežen  -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na živež: živežne zaloge / živežne potrebščine ● zastar. živežni delavci delavci v živilski industriji ♪
  3.      živíca  -e ž (í) 1. živa meja: ob cesti raste živica; striči živico; gabrova živica; gosta, visoka živica; živica iz smrek / zasaditi živico 2. star. studenec: kalna, plitva živica / voda živica studenčnica 3. agr. zgornja, navadno obdelana plast zemlje s humusom in živimi organizmi: dati h koreninam drevesa nekaj živice; živica in mrtvica 4. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: rastlina požene živice; živice jagod ♪
  4.      živíka  -e ž (í) bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino; živica: rastlina poganja živike; močna živika ♪
  5.      živíkast  -a -o prid. (í) bot. ki ima, poganja živice: živikasta rastlina ♦ vrtn. živikasti kreč lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami; judovska brada ♪
  6.      živílar  -ja m (ȋ) zastar. trgovec z živili: trgovina živilarja ♪
  7.      živílec  -lca m (ȋ) kdor je zaposlen v živilski stroki: redni zdravstveni pregledi živilcev; gostinci in drugi živilci ♪
  8.      živílo  -a s (í) nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila; konzervirati, predelovati živila; obstojnost živil; nadzor nad živili; krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili ∙ zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane ♪
  9.      živílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na živilo: prodati živilske presežke / živilski izdelki; živilska industrija; živilska tehnologija / živilski trg / živilski tehnik ∙ živilska nakaznica zlasti v vojnem času dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi določeno količino živil ♪
  10.      živílskopredeloválen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na predelovanje živil: živilskopredelovalna industrija / živilskopredelovalna smer na fakulteti ♪
  11.      živína  -e ž (í) 1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo: živina muka, se pase; skidati živini; gojiti, rediti živino; krmiti, napajati živino; lepa, suha živina; čreda živine; imeti dvajset glav živine; trgovina z živino; živina in ovce; dela, gara, trudi se kot (črna) živina zelo, hudo; pije kot živina zelo, veliko; ravnati s kom kot z živino zelo surovo / klavna, mlečna, plemenska živina; pašna, vprežna živina; rogata živina govedo; tovorna živina konji, mule, osli / goveja živina / ekspr. te rastlinske uši so domača živina mravelj ∙ šalj. ščetinasta živina prašiči 2. nizko nasilen, surov človek: ta živina jo je pretepel / kot psovka ti prekleta živina, pusti ga 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: spoznal je vse živine te ustanove; biti pomembna, velika, vplivna živina / ministrska, politična živina ♪
  12.      živínče  -ta s (í) 1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase; pomolsti, vpreči živinče; bolehno, preplašeno živinče; dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo / vprežno živinče // ed., redko manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče 2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče 3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo 4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče 5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet ♪
  13.      živínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od živina: krmiti, rediti živinico; lepa živinica / ob cvetenju ajde so čebelarji pripeljali živinico na pašo čebele ● ekspr. iti na planino po svoje živinice krave, vole, ovce ♪
  14.      živinozdravník  -a m (í) strokovnjak za veterino; veterinar: živinozdravnik pregleduje živali; peljati psa k živinozdravniku ♪
  15.      živinozdrávstvo  -a s (ȃ) veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora; veterina: ukvarjati se z živinozdravstvom ♪
  16.      živínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na živino: živinski iztrebki; živinske bolezni / živinski sejem / živinska krma; živinsko napajališče / živinski vagon / živinska sol sol, s katero se dopolnjuje krmljenje ∙ star. živinski zdravnik veterinar ♦ vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi // ekspr. zelo velik, močen: živinska potrpežljivost / živinsko trpljenje zelo veliko, hudo // ekspr. zelo nasilen, surov: živinsko ravnanje živínsko prisl.: živinsko razgrajati; živinsko pijan človek; po živinsko delati s kom ♪
  17.      živínstvo  -a s (ȋ) 1. knjiž. surovost: potrlo ga je, ko je videl toliko živinstva / on je utelešeno živinstvo 2. zastar. živinoreja: živinstvo in sadjarstvo ♪
  18.      žívio  tudi žívijo medm. (ȋ) 1. izraža a) slavljenje, poveličanje: živio predsednik, zmagovalec b) navdušenje, odobravanje: ob čudovitih prizorih so gledalci vzklikali: živio // pri nazdravljanju izraža voščilo in poziv, da se izpije: na zdravje, na mnoga leta! Živio / živio, sta trčila in izpila 2. žarg., zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: živio, si sam doma / o, živio, kam greš / oprosti, mudi se mi na vlak, živio; sam.: vzklikati (komu) živio; neskl. pril.: živio klici; prim. živeti, živel ♪
  19.      živíti  -ím nedov. (ȋ í) star. 1. preživljati, vzdrževati: s težavo je živil svojo družino; živiti se s šivanjem / od miloščine se ne bo živil / živila jih je kmetija 2. v medmetni rabi, v zvezi z bog izraža najboljšo željo, naklonjenost: bog te živi, sosed; bog živi našo mamo / bog živi kritiko živíti se zastar., navadno s s, z hraniti se: živiti se s sadeži; živil se je s tem, kar je ujel ali ustrelil ♪
  20.      živo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na živ: živobeseden, živoroden ♪
  21.      živobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je žive barve, živih barv: živobarvne ustnice / živobarvni cveti, trakovi / živobarvne rakete ♪
  22.      živobárvnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost živobarvnega: živobarvnost cvetja ♪
  23.      živočúten  -tna -o prid. (ū) zastar. zelo občutljiv: živočuten pesnik / imeti živočutno srce ● zastar. živočutna žalost zelo velika ♪
  24.      živodêr  in živodér -a m (ȇ; ẹ̑) zastar. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: psa je odpeljal živoder 2. brezobziren, surov človek: ne bodi tak živoder ♪
  25.      živopísec  -sca m (ȋ) zastar. slikar: živopisec je končal portret ♪

   84.737 84.762 84.787 84.812 84.837 84.862 84.887 84.912 84.937 84.962  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA