Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (84.812-84.836)



  1.      žímavec  -vca m (í) srednje velik lovski pes z ostro, trdo dlako: gojiti žimavce / nemški žimavec
  2.      žímnat  -a -o prid. () 1. ki je iz žime: žimnata blazina / žimnato sito 2. po videzu, otipu podoben žimi: žimnati lasje
  3.      žímnica  -e ž () zlasti z žimo napolnjena blazina za ležanje: iztepsti, prezračiti žimnice; ležati na žimnici; postelja s tridelnimi žimnicami; polnila za žimnice; žimnica za otroško posteljo / vzmetna žimnica vzmetnicalov. past z zanko, zankami iz žime za lovljenje ptic
  4.      žímničar  -ja m () izdelovalec žimnic: po poklicu je žimničar
  5.      žimovína  -e ž (í) tekst. tkanina z osnovo iz bombažne ali lanene sukane preje in votkom iz žime: izdelava žimovine
  6.      žíngati  -am nedov. () nižje pog. 1. peti, prepevati: žingajo vsak svojo pesem 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: vso noč ga žingajo
  7.      žír  -a m () plod bukve: v rokah je imela dva žira / bukov žir // ed. več žirov, žiri: prašiči so se napasli žira; nabirati žir
  8.      žiráfa  -e ž () 1. velika afriška žival z zelo dolgim vratom: čreda žiraf; vrat ima kot žirafa 2. žarg., rad. visoko mikrofonsko stojalo z ročico
  9.      žiránt  -a m (ā á) knjiž. indosant
  10.      žirárdi  -ja m () obl. slamnik s trdimi okroglimi krajevci in zgoraj ravnim oglavjem: nositi žirardi
  11.      žirírati  -am dov. in nedov. () knjiž. indosirati: žirirati menico
  12.      žíriti  -im nedov.) 1. nav. 3. os., gozd. delati, roditi žir: bukev ne žiri vsako leto 2. nar. pasti po gozdu, v katerem je veliko žira: tod pastirji žirijo prašiče
  13.      žiró  prid. neskl. (ọ̑) v zvezi žiro račun bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo
  14.      žirónda  -e ž (ọ̑) zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej organizirana skupina drobne in srednje buržoazije, ki nasprotuje obnovi starega režima in jakobincem
  15.      žirondíst  -a m () zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik žironde ali pristaš njene politike: žirondisti in jakobinci
  16.      žírov  -a -o prid. () nanašajoč se na žir: žirovo olje / žirovo leto leto, v katerem bukev rodi
  17.      žítar  -ja m () nekdaj trgovec z žitom: skleniti kupčijo z žitarjem
  18.      žitárec  -rca m () nekdaj vino iz okolice Žitare vasi: steklenica žitarca
  19.      žítarica  -e ž () nav. mn., publ. žito: gojiti žitarice / setev žitaric
  20.      žítarstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in pridelovanjem žita: razvijati žitarstvo
  21.      žítek  -tka m () zastar. življenje: njegov žitek je v nevarnosti / duševni žitek / boj za bitek in žitek
  22.      žíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na žito: žitno zrno / žitno polje / žitni pridelek / žitni čistilnik stroj za ločevanje plevelnega semena od žitnega; žitni silos / žitna kava; žitno žganje ♦ agr. žitna rja; etn. žitna skrinja skrinja, navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; teh. žitni kombajn; zool. žitni molj; žitni strgač škodljiva žuželka, ki povzroča poškodbe na listih ovsa, pšenice in ječmena, Lemma melanopus
  23.      žíti  žíjem nedov.) star. živeti: dokler bo žil, se ga bo spominjal; lahko bi žil še nekaj let / kmet rad žije v svojem okolju ∙ star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi
  24.      žítnica  -e ž () 1. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: spraviti žito v žitnico; vrata žitnice ♦ zgod. mestna žitnica // posoda, naprava za shranjevanje žita: stopil je v kaščo, da pregleda žitnice; polne žitnice 2. publ. žitorodno področje: stepo so spremenili v žitnico / ta pokrajina je naša žitnica
  25.      žítničar  -ja m () zgod. upravnik žitnice: imenovati koga za žitničarja / mestni žitničar

   84.687 84.712 84.737 84.762 84.787 84.812 84.837 84.862 84.887 84.912  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA