Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (84.762-84.786)



  1.      žgoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptiči so žgoleli na vejah / slavec, škrjanec, taščica žgoli ∙ ekspr. kar naprej žgoli neke popevke s prijetnim, visokim glasom poje, prepeva 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: bila je vesela in je neprestano žgolela / ves dan je žgolel v italijanščini govoril žgolèč -éča -e: žgoleč ptič; žgoleč smeh
  2.      žíca  -e ž (í) dolg, tanek kovinski izdelek, navadno okroglega prereza: žica se pretrga, stali; napeti, preščipniti žico; povezati, preplesti z žico; bakrena, jeklena žica; drobna, tanka žica; izolirana, pocinkana žica; debelina, prerez žice; svitek žice; ogrodje, mreža iz žice / bodeča žica; brzojavne, telefonske žice; parketna žica za čiščenje, drgnjenje parketaekspr. glas onkraj žice je utihnil sogovornik pri telefonskem pogovoruelektr. dovodna žica ki dovaja električno energijo; pramenasta žica iz zelo tankih sukanih žic; fiz., teh. uporovna žica z veliko ohmsko upornostjo za izdelovanje uporov; metal. valjana, vlečena žica; teh. varilna žica dodajni material pri varjenju v obliki žice
  3.      žícar  -ja m () žarg. kdor si z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadeva priti do česa: fant je dober žicar
  4.      žícarski  -a -o prid. () nanašajoč se na žicarje ali žicanje: spremeniti žicarske navade / žicarska skupina fantov
  5.      žícati  -am nedov. () žarg. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadevati si priti do česa: hodi okrog in žica; žicati za cigarete, denar / žica jo, naj gre z njim
  6.      žíčar  -ja m () nestrok. ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin, strok. struna: uničevanje žičarjev
  7.      žičár  -ja m (á) delavec v žičarni: v tovarni potrebujejo več žičarjev
  8.      žičárna  -e ž () obrat za izdelovanje žice: delati v žičarni
  9.      žíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben žici: žičasta vlakna 2. ki je iz žice: žičasta mreža
  10.      žíčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na žico: žična debelina / žična krtača; žična mreža, ograja; žična vrv / žični kolobar / žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico; žične škarje škarje za rezanje žice; brezžične in žične zveze ♦ agr. žični kozolec kozolcu podobna naprava za sušenje krme; ptt žična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija s prenašanjem po vodniku; teh. žično steklo steklo z vdelano mrežo iz tanke žice
  11.      žíčka  -e ž (í) manjšalnica od žica: zamenjati pretrgano žičko; povezati z žičko; bakrena žička
  12.      žíčnat  -a -o prid. () ki je iz žice: žičnat podstavek; žičnata ščetka; žičnato sito
  13.      žíčnica  -e ž () 1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico; peljati se z žičnico; obratovanje žičnice; zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji po en sedež; kabinska žičnica; krožna žičnica osebna žičnica, pri kateri se kabine ali sedeži gibljejo med postajama v isti krožni smeri; nihalna žičnica pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazajmont. jamska žičnica za prevoz premoga, rude v rudniku; teh. težnostna žičnica po kateri se premika tovor zaradi lastne teže 2. navadno v zvezi hmeljna ali hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam: postaviti hmeljno žičnico
  14.      žíčničar  -ja m () kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnico: usposabljati žičničarje; mehaniki in žičničarji // publ. podjetje, ki se ukvarja s takim prevažanjem: dogovori med žičničarji
  15.      žíčničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na žičničarje ali žičničarstvo: žičničarsko podjetje / žičničarski strojnik
  16.      žíčničarstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnicami: razvoj žičničarstva
  17.      žíčnik  -a m () žebelj iz žice, navadno brez glave: izdelovati žičnike; gladki, nasekani žičniki; železen žičnik; žičniki in vijaki / čevljarski, steklarski žičnik
  18.      žíčniški  -a -o prid. () nanašajoč se na žičnico: zgraditi žičniški sistem / žičniška nesreča
  19.      žíd  -a m, im. mn. žídje in žídi ( í) 1. pripadnik židovske vere: gospodar je bil žid 2. ekspr. stiskač, oderuh: postal je pravi žid ● knjiž. večni žid človek, ki ga nemir žene po svetu
  20.      žídan  -a -o prid. () star. svilen: židana obleka, ruta ∙ ekspr. ima židan čas veliko prostega časa; ekspr. biti židane volje dobre
  21.      žídek  -dka m () ekspr. manjšalnica od žid: židek s čepico
  22.      žídek  -dka -o prid. (í) težko tekoč: židek med; židka tekočina / židko blato mehko, lepljivofiz. ki se upira pretakanju v ceveh in gibanju teles v njem
  23.      žídkost  -i ž (í) lastnost snovi, da težko teče: zniževati židkost z višanjem temperature // fiz. lastnost tekočin in plinov, da se upirajo pretakanju v ceveh in gibanju teles v njih: meriti židkost; židkost plina, tekočine
  24.      žídov  -a m () zastar. žid: židov mu je obljubil denar
  25.      žídovka  -e ž (í) zastar. židinja: postala je židovka

   84.637 84.662 84.687 84.712 84.737 84.762 84.787 84.812 84.837 84.862  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA