Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (84.137-84.161)



  1.      zóbnoústničnik  -a m (ọ̄-) lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev: f in v sta zobnoustničnika
  2.      zobo...  prvi del zloženk nanašajoč se na zob: zobobol, zobozdravilstvo
  3.      zobobòl  -ôla in zoboból -a m ( ó; ọ̑ ọ̄) bolečine v zobu, zobeh: potrpežljivo prenašati zobobol; tablete proti zobobolu
  4.      zobotéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zobotehnike ali zobotehniko: zobotehnični material / zobotehnična srednja šola
  5.      zobotéhnik  -a m (ẹ́) strokovnjak, ki izdeluje umetne zobe, umetno obzobno tkivo: delovno mesto zobotehnika
  6.      zobotéhnika  -e ž (ẹ́) izdelovanje umetnih zob, umetnega obzobnega tkiva: razvoj zobotehnike
  7.      zobotrébčar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec zobotrebcev: rešetarji in zobotrebčarji
  8.      zobotrébec  -bca m (ẹ̑) na obeh straneh priostrena, navadno lesena paličica za odstranjevanje ostankov hrane iz zobovja, za natikanje koščkov hrane: izdelovati zobotrebce; nabadati sir in salamo z zobotrebci; suh kot zobotrebec
  9.      zobovína  -e ž (í) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba: plast zobovine
  10.      zobozdravníca  -e ž (í) ženska oblika od zobozdravnik: bila je na pregledu pri zobozdravnici
  11.      zobozdravníški  -a -o prid. () nanašajoč se na zobozdravnike: iskati zobozdravniško pomoč / zobozdravniški stol
  12.      zobozdrávstven  -a -o prid. () nanašajoč se na zobozdravstvo: zobozdravstveno varstvo otrok / pomanjkanje zobozdravstvenih delavcev / zobozdravstvena ambulanta
  13.      zobozdrávstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolezni zob in ust: razvoj zobozdravstva / študirati zobozdravstvo stomatologijo / otroško, šolsko zobozdravstvo; preventivno zobozdravstvo
  14.      zóbrna  -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. primorsko dlesen: smejala se je, da so se videle rdeče zobrne
  15.      zódiak  tudi zodiák -a m (ọ̑; ā) astr. dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali, živalski krog: položaj zvezd v zodiaku
  16.      zodiakálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zodiak: zodiakalno ozvezdje; zodiakalna znamenja / zodiakalni krog živalski krog
  17.      zófa  -e ž (ọ̑) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na zofo; ležati na zofi; usnjena, žametna zofa
  18.      zoglenéti  -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v oglje: les v kopi zogleni; pečenka je popolnoma zoglenela // geol. spremeniti se v premog, šoto: rastlinski ostanki so pod zemeljskimi plastmi zogleneli zoglenèl in zoglenél -éla -o: zoglenela skorja; zoglenela drevesa
  19.      zoglenévati  -am nedov. (ẹ́) spreminjati se v oglje: v kopi les zogleneva // geol. spreminjati se v premog, šoto: zasute rastline so polagoma zoglenevale
  20.      zogleníti  -ím dov., zoglénil ( í) spremeniti v oglje: zogleniti les v kopi
  21.      zoisít  -a [cojz-] m () min. rudnina kalcijev aluminijev silikat
  22.      Zóisov  -a -o [cojz-] prid. (ọ̑) bot., v zvezi Zoisova zvončica in zoisova zvončica nizka alpska rastlina z modrimi cveti, Campanula zoysii
  23.      zóna  -e ž (ọ̑) neprijeten občutek z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora, strahu: nenadoma ga je obšla zona; ob teh besedah ga je spreletela mrzla zona
  24.      zonegáviti  -im dov.) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: zonegavi že tisto večerjo, lačen sem; z lučjo bo treba nekaj zonegaviti, da bo gorela / bodo že naredili, je zonegavil rekel, povedalekspr. dekle se je zonegavilo s tujcem imelo ljubezenske, spolne odnose
  25.      zoo...  ali zóo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na živali ali živalstvo: zoocenoza, zoologija

   84.012 84.037 84.062 84.087 84.112 84.137 84.162 84.187 84.212 84.237  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA