Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (84.112-84.136)


  1.      zobárski  tudi zóbarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na zobarje: zobarska služba / zobarske klešče ♪
  2.      zóbast  -a -o prid. (ọ̄) podoben zobu: zobast podaljšek; zobaste skale ♪
  3.      zobàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima zobe: zobata žival / zobat ključ // podoben zobu: zobata skala / na obzorju so vidni zobati robovi gozdov ♦ strojn. zobati drog jeklen drog, katerega izrezi se ujemajo z zobmi zobnika; zobata letev; zobata veriga; zobato kolo kolo z zobmi na obodu; zool. zobati kiti morski sesalci s stožčastimi zobmi v ustih, Odontoceti; žel. zobata železnica železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive ♪
  4.      zobátec  -tca m (ȃ) večja morska roparska riba z močnim zobovjem in okusnim mesom: ulovil je več zobatcev / zobatec na žaru ♪
  5.      zobáti  zóbljem tudi zóbati -am in zóbljem nedov. (á ọ́; ọ̄) 1. jesti zrnato hrano tako, da se s kljunom, z gobcem pobira posamezna zrna: kokoši zobljejo koruzo; konji zobljejo oves; golobi so mu zobali zrnje kar z roke 2. ekspr. jesti kaj drobnega tako, da se daje v usta posamezne sadeže, kose: rad zoblje češnje, grozdje; zobati jagode, maline ● ekspr. z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. tak je, da bi z roke zobal zelo je krotek, ubogljiv ♪
  6.      zóbčast  -a -o prid. (ọ́) 1. ki ima zobce: zobčast rob / zobčasto kolo zobato kolo 2. podoben zobu, zobcu: zobčast list ciprese; ograja z zobčastimi nadzidki ♪
  7.      zóbčati  -am nedov. (ọ̄) delati zobce, zobčke: zobčati rob fotografije zóbčan -a -o: zobčana znamka ♪
  8.      zóbček  -čka m (ọ́) ekspr. manjšalnica od zob: dva zobčka sta ji že zrasla; izgubiti prve zobčke / zobčki v urnem mehanizmu ◊ obrt. polkrožna ali trikotna prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke ♪
  9.      zobčeník  -a m (í) knjiž. zobník: tovarna zobčenikov ♪
  10.      zóbec  -bca m (ọ́) ekspr. manjšalnica od zob: ob smehu je pokazala vrsto redkih zobcev / grablje s polomljenimi zobci; zobci pogonskega mehanizma; zobci znamke ♦ bot. izstopajoč, različno oblikovan del listnega roba; obrt. polkrožna ali trikotna prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke; zobček ♪
  11.      zóbek  -bka m (ọ̄) ekspr. manjšalnica od zob: zobki ga bolijo; zobek se ji maje; otrok dobiva prve zobke; zdravi zobki ♪
  12.      zóben  -bna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zob: zobna gniloba; zobno tkivo / pog. zobna pasta krema za zobe; zobna ščetka / zobna proteza / zobni tehnik zobotehnik; zobna ambulanta; zobna tehnika zobotehnika ◊ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; zobna pulpa ali zobna meča vsebina zobne votline; zobna sklenina; med. zobni granulom; zobni kamen trda, kamnu podobna snov, ki se nabira na zobeh; (zobni) mostiček; (zobna) krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; zobna obloga kar se nabere na zobeh; zobno zlato zlato, ki se uporablja za prevleke zob in mostičke ♪
  13.      zóber  -bra m (ọ́) zool. evropsko divje govedo svetlo rjave barve z močnim oprsjem, Bison bonasus ♪
  14.      zóbina  -e ž (ọ̄) nav. mn., zastar. dlesen: bolijo me zobine ♪
  15.      zobíšče  -a s (í) anat. del čeljusti z zobnimi jamicami ♪
  16.      zóbiti se  -im se tudi zobíti se -ím se nedov. (ọ̄ ọ̑; ȋ í) knjiž., redko dobivati zobe: otrok se že zobi ♪
  17.      zoblačíti se  -ím se dov., zobláčil se (ȋ í) nav. 3. os. 1. postati oblačen: nebo se je zoblačilo; brezoseb. čez noč se je zoblačilo 2. ekspr. postati tak, da izraža negativno, neugodno razpoloženje: čelo se mu je zoblačilo ♪
  18.      zóbliti  -im tudi izóbliti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti zaobljeno, okroglo: zobliti ostre vogale / nasmeh mu je zoblil obraz zóbljen tudi izóbljen -a -o: zobljeni kamni; zobljeno telo ♪
  19.      zóbnica  -e ž (ọ̑) anat. jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna jamica: krvavitev iz zobnice ♪
  20.      zobníca  -e ž (í) vreča, torba z zobjo, ki se obesi konju na glavo: sešiti zobnico / konjska zobnica ♪
  21.      zóbnik  -a m (ọ̑) lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih: d in t sta zobnika; nebniki in zobniki ♪
  22.      zobník  -a m (í) 1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo: zobnik se vrti; vgraditi zobnik; zobje zobnika; jeklo za zobnike / gnani, gonilni zobnik; verižni, vmesni zobnik 2. bot. strupena dlakava rastlina s svetlo ali umazano rumenimi lijakastimi cveti, Hyoscyamus: otoki so porasli z zobnikom / beli, črni zobnik ♪
  23.      zobníkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na zobník: zobnikova velikost / zobnikov strup; zobnikovo olje ♪
  24.      zobnína  -e ž (í) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba; zobovina: gniloba načne zobnino ♪
  25.      zobníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zobník: zobniški mehanizem; zobniška dvojica / zobniški pogon ♦ teh. zobniški prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z zobniki; zobniško gonilo gonilo, ki ga sestavljajo zobniki ♪

   83.987 84.012 84.037 84.062 84.087 84.112 84.137 84.162 84.187 84.212  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA