Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (83.412-83.436)



  1.      zdrávorazúmski  -a -o prid. (ā-) nanašajoč se na zdrav razum: zdravorazumski človek / zdravorazumsko mišljenje, presojanje / zdravorazumska razlaga drame
  2.      zdrávost  -i ž (á) lastnost zdravega človeka: njegova zdravost in vzdržljivost / obraz brez prave zdravosti / zdravost hoje
  3.      zdrávstven  -a -o prid. () nanašajoč se na zdravje ali zdravstvo: imeti zdravstvene težave; slabo zdravstveno stanje / zdravstvene razmere na ogroženem področju / zdravstveni poseg; zdravstvena vzgoja, zaščita; zdravstveno varstvo / zdravstveni priročnik; zdravstvena knjižica dokument o zdravstvenem zavarovanju z najvažnejšimi podatki o zdravljenju; zlasti prva leta po 1945 zdravstvena kolonija; zdravstveno spričevalo zdravniško spričevalo; zdravstveno zavarovanje / zdravstveni delavec, strokovnjak; zdravstvena služba / zdravstveni dom; zdravstvena postaja, ustanova; srednja zdravstvena šola ∙ publ. ni mogel priti iz zdravstvenih ozirov, razlogov zaradi bolezni zdrávstveno prisl.: biti zdravstveno prizadet
  4.      zdrávstvenik  -a m () knjiž. zdravstveni delavec: primer je poučen za vse zdravstvenike
  5.      zdrávstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolnikov in varovanjem zdravja: razvijati zdravstvo; delati v zdravstvu; naloge zdravstva; prosveta in zdravstvo / knjiž., redko študirati zdravstvo medicino // s prilastkom področje take dejavnosti: otroško, šolsko, vojaško zdravstvo ♦ med. preprečevalno zdravstvo preventivna medicina
  6.      zdrážba  -e ž () star. 1. zdraha: zdražba se še ni pomirila; delati, povzročati zdražbe; huda zdražba; zdražbe med sosedi; zdražbe in prepiri ∙ star. doma je bil le za zdražbo s svojim ravnanjem, navzočnostjo je povzročal prepire, nesoglasja 2. zdraženje: zdražba čutov
  7.      zdrážbar  -ja m () star. zdrahar: bil je velik zdražbar; zdražbar in spletkar
  8.      zdražíti  in zdrážiti -im, in zdrážiti -im dov. ( á; á ā) 1. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo: premočna svetloba zdraži oči; zdražiti živce; cigaretni dim jo je zdražil h kašlju, na kašelj / spolno zdražiti vzdražiti // razvneti: odkritje je zdražilo njegovo domišljijo 2. spraviti v razburjenost, jezo: pripomba ga je zdražila; z nepremišljenostjo jih je zdražil / pazi, da čebel ne zdražiš zdrážen -a -o: zdražen človek; preveč je zdražen, da bi mirno odgovarjal
  9.      zdrčáti  -ím dov. (á í) 1. drčeč se premakniti: padel je in zdrčal; hlod je zdrčal po drči; drug za drugim so zdrčali po melišču v dolino / sani so zdrčale po zglajenem snegu 2. redko zdrsniti: na poledeneli cesti mu je zdrčalo
  10.      zdrdráti  -ám dov.) ekspr. 1. drdrajoč začeti delati, delovati: stroji v delavnici so zdrdrali / nekje v gozdu je zdrdrala strojnica zadrdrala; budilka se je zdrdrala do konca odzvonila 2. drdrajoč zapeljati: vlak je zdrdral mimo postaje; voz je zdrdral po cesti
  11.      zdrdráti  -ám tudi izdrdráti -ám dov.) ekspr. zelo hitro in enolično povedati naučeno besedilo: učenec je pesem zdrdral, ne zrecitiral // reči, povedati: v eni sapi je zdrdral odgovor; zdrdrati podatke kot avtomat zdrdráti se tudi izdrdráti se nagovoriti se: ko se je pošteno zdrdrala, se je poslovila
  12.      zdrégati  -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z dreganjem spraviti kam: zdregati vola v hlev / vsakega posebej je moral zdregati z ležišča 2. ekspr. s spodbujanjem, prigovarjanjem spraviti koga kam: zdregati obiskovalce v hišo
  13.      zdresírati  -am dov. () navaditi, izuriti živali v določeni spretnosti: zdresirati konja; zdresirati psa za lov // ekspr. strogo in mehanično vzgojiti z navajanjem k nekritični poslušnosti: zdresirati učence; ljudi so dobro zdresirali zdresíran -a -o: zdresiran delfin; zdresirani vojaki
  14.      zdréti  zdêrem tudi zdrèm dov., stil. zderó; zderíte tudi zdríte; zdŕl (ẹ́ é, ) deroč a) odstraniti, odnesti: nalivi so zdrli rodovitno zemljo b) poškodovati, uničiti: voda je zdrla cesto / zdreti steno zdréti se nar. odlomiti se, odtrgati se: s skalnatega pobočja se je zdrl kamen / ob dežju se je zdrl plaz ∙ nar. beseda se mu je zdrla sama od sebe začel je (sproščeno) govoriti; nar. solze so se ji zdrle po licih začele močno teči zdŕt -a -o: zdrta cesta; prim. izdreti
  15.      zdréti se  zdêrem se dov., zderíte se; zdŕl se (ẹ́ é) 1. ekspr. grobo, glasno koga ošteti: zdreti se na tovariše; zdreti se nad otroki ∙ ekspr. ko se je zdrl, se je pomiril silovito, brez pridržkov izrazil svoja čustva, razpoloženje 2. nar. oglasiti se z močnim, neprijetnim glasom; zadreti se: zdreti se komu v uho / stoj, se je zdrl zdŕt -a -o nar. grob, zadirčen: zdrt človek; prisl.: zdrto odgovoriti
  16.      zdrevenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati negiben, tog: roke so mu zdrevenele; ekspr. ob pogledu nanj so vsi onemeli in zdreveneli
  17.      zdreveníti  -ím dov., zdrevénil ( í) povzročiti negibnost, togost: bolezen mu je zdrevenila roko
  18.      zdrevéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko zdrveti: konj je zdrevel čez travnik / zdrevel je za tovariši stekel
  19.      zdrevíti  -ím dov., zdrêvi in zdrévi; zdrévil ( í) redko zdrveti: voz je zdrevil po prašni cesti / skočil je na konja in zdrevil proti gozdu / zdrevil je domov stekel
  20.      zdrézati  -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z drezanjem spraviti kam: zdrezati hrošča na papir 2. ekspr. s spodbujanjem, prigovarjanjem spraviti koga kam: zdrezati ljudi na sestanek; končno so ga zdrezali domov; prim. izdrezati
  21.      zdŕgniti  -em dov., tudi zdrgníla (ŕ ) 1. z drgnjenjem odstraniti: zdrgniti madež z obleke // z drgnjenjem očistiti, osnažiti: zdrgniti čevlje, tla; zdrgniti s krpo, peskom // z drgnjenjem osušiti: zdrgniti prepotenega konja; zdrgniti se z brisačo // z drgnjenjem poškodovati: zdrgniti suknjič na komolcih 2. s potegljaji po površini narediti, da kaj sipkega, mehkega pride skupaj: zdrgniti malto, pesek, zrnje na kup zdŕgnjen -a -o: do čistega zdrgnjen kotel; s čistilnim sredstvom zdrgnjene kljuke; zdrgnjene hlače
  22.      zdrhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) redko vzdrhteti: zdrhteti od poželenja, strahu / njena roka je zdrhtela
  23.      zdrhtévati  -am nedov. (ẹ́) redko vzdrhtevati: zdrhtevati od vznemirjenja
  24.      zdríblati  -am dov. () žarg., šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigrati: zdriblal je več nasprotnikov in dal gol
  25.      zdríčati  -am dov. () redko zdrčati, zdrsniti: padel je in zdričal po melišču

   83.287 83.312 83.337 83.362 83.387 83.412 83.437 83.462 83.487 83.512  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA