Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (82.762-82.786)



  1.      zaščítnica  -e ž () 1. ženska oblika od zaščitnik: ta ženska je njena zaščitnica; zaščitnica ubogih / ekspr. noč je bila njihova zaščitnica / sv. Barbara je zaščitnica rudarjev 2. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki od zadaj ščiti, varuje večje vojaške enote na pohodu: poveljevati zaščitnici; zaščitnica brigade, kolone; predhodnica in zaščitnica / bataljon je ostal v zaščitnici
  2.      zaščítnik  -a m () 1. kdor daje komu zaščito: dobiti si zaščitnika; imeti zaščitnika v glavnem mestu; zaščitnik zatiranih / vojska je bila glavni zaščitnik režima 2. rel. zavetnik, patron: razglasiti svetnika za zaščitnika dežele; sv. Štefan je zaščitnik konj / zaščitnik pred ognjem
  3.      zaščítniški  -a -o prid. () nanašajoč se na zaščitnike: zaščitniška vloga / biti do koga zaščitniški
  4.      zaščítništvo  -a s () dejstvo, da je kdo zaščitnik: njegovo zaščitništvo jih je rešilo nevšečnosti
  5.      zašelestéti  -ím dov. (ẹ́ í) dati rahle, nezveneče glasove: listje pod nogami je zašelestelo; papir je zašelestel; brezoseb. v grmičevju je zašelestelo / v drevju zašelesti veter // povzročiti take glasove: zašelesteti s papirjem
  6.      zašépati  -am dov. (ẹ̄) 1. nenormalno stopiti zaradi krajše ali bolne noge: ob vsakem koraku zašepa / zašepati po sobi / zašepati na obe nogi 2. ekspr. prenehati potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba včasih zašepa / govorniku je beseda zašepala / njegov idealizem je zašepal
  7.      zašepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: zašepetati besedo; gostje so prišli, mu je zašepetal / zašepetati na uho, v uho; pren., ekspr. drevje je zašepetalo zašepetán -a -o: zašepetana beseda
  8.      zašépniti  -em, tudi zašepníti in zašépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́ ẹ̑) star. šepniti: zašepniti besedo; pojdi, mu je zašepnil
  9.      zašibíti se  -ím se dov., zašíbil se ( í) 1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena: veje so se zašibile / ekspr. telo se mu je zašibilo pod nahrbtnikom; pren. zašibil se je pod težo bolečine 2. postati šibek, oslabel: kolena so se mu zašibila od utrujenosti / žena se je zašibila in sedla na klop zašibíti knjiž. 1. upogniti, ukriviti: sunek ga je zašibil v pasu 2. povzročiti, da je kaj šibko, oslabelo: strah mu je zašibil noge
  10.      zašíliti  -im dov.) redko ošiliti: zašiliti kol zašíliti se ekspr. postati ožji, koničast: zaradi shujšanosti se mu je brada zašilila; nos se ji je zašilil zašíljen -a -o: zašiljen svinčnik ∙ ekspr. zašiljeni vrhovi gor ostri, koničastiarhit. zašiljeni lok šilasti lok
  11.      zašíti  -šíjem dov., zašìl (í ) 1. s šivanjem narediti kaj celo: zašiti strgane rokave, nogavice; zašiti po šivih / ročno, strojno zašiti / pog. te lepe obleke je zašila sama sešila 2. ekspr. aretirati, zapreti: zašili so ga, ker je prodajal mamila / zašili so ga za šest mesecev 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: v svoji užaljenosti bo poskusil vse, da ga zašije ● denar je zašila v rob obleke všila; ekspr. nekaj tovarišev je sodišče že zašilo obsodilo zašít -a -o: zašiti čevlji; otrok je bil vedno opran in zašit
  12.      zašívati  -am nedov., zašivájte; zašívala in zašivála (í) s šivanjem delati kaj celo: prala in zašivala mu je njegova mati / dov., nar. zahodno naslednji teden si bo zašivala obleko sešila
  13.      zaškíliti  -im dov.) nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja: z očmi je rahlo zaškilil ∙ namrščil se je in zaškilil na prijatelja poškilil
  14.      zašklefetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) nar. zašklepetati: šipe so zašklefetale / zobje so mu zašklefetali
  15.      zašklepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) dati kratke, odsekane glasove ob udarjanju enega dela ob drugega a) zaradi slabega prileganja, slabe pritrjenosti: okna so zašklepetala; šipe so glasno zašklepetale b) zaradi drgetanja: zobje so mu zašklepetali c) ekspr. zaradi udarcev, delovanja sploh: avtomobil je še enkrat zašklepetal in obstal // povzročiti take glasove: zašklepetati s škarjami; zašklepetati z zobmi
  16.      zašklopotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: kosilnice so zašklopotale 2. dati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: dež je zašklopotal po strehi / puška je zašklopotala // povzročiti take glasove: zašklopotati s težkimi škornji
  17.      zaškrebetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) nar. 1. zacvrčati: v travi je zaškrebetala kobilica 2. zaškrabljati: dež je zaškrebetal po oknu
  18.      zaškŕgar  -ja m () nav. mn., zool. v morju živeči polži s škrgami za srcem, Opisthobranchia
  19.      zaškrípati  tudi zaškripáti -ljem in -am, in zaškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove: kljuka, stopnica zaškriplje; kolesa težkega voza so zaškripala; vrata so zaškripala v tečajih; zavore zaškripljejo / pesek, sneg zaškriplje pod nogami / zobje so mu zaškripali od jeze; brezoseb. v kosteh mu je zaškripalo // s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratke, visoke glasove: jezno je zaškripal z zobmi 2. ekspr. škripajoč se premakniti: po ulici je zaškripal tramvaj 3. slabš. zaigrati, zlasti na violino: zaškripati znano melodijo / zaškripati na violino 4. ekspr. priti v stanje, ko kaj ne poteka več gladko, brez zastojev, težav: organizacija tekmovanja je zaškripala; brezoseb. ukrepali so, preden je zaškripalo ● ekspr. počakaj, je zaškripal jezno rekel
  20.      zaškrípniti  -em dov.) škripniti: kljuka v vratih je zaškripnila
  21.      zaškŕniti  -em dov.) nar. vzhodno priviti: zaškrnil je pipo zaškŕnjen -a -o: zaškrnjena pipa
  22.      zaškrobotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) dati kratke, nizke, nezveneče glasove: toča je zaškrobotala // povzročiti kratke, nizke, nezveneče glasove: zaškrobotati s posodami
  23.      zaškropíti  -ím dov., zaškrópil ( í) 1. v kapljicah, curkih hitro se razpršiti: voda je zaškropila na vse strani / dež je zaškropil čez mesto 2. brezoseb. v redkih kapljah začeti deževati: iz oblakov je zaškropilo
  24.      zaškŕtati  -am dov. (ŕ) ob premiku dati kratke, rezke glasove: ključ v ključavnici je zaškrtal; vrata ograje zaškrtajo / pero je zaškrtalo po papirju / pesek je zaškrtal pod kopiti // povzročiti s čim take glasove: zaškrtati z zobmi / pod podom je zaškrtala miš ● ekspr. lahko te sliši, je zaškrtal jezno rekel
  25.      zaškŕtniti  -em dov.) škrtniti: ključ v vratih je zaškrtnil; vrata zaškrtnejo / pesek mu je zaškrtnil pod nogami / zaškrtniti z zobmi

   82.637 82.662 82.687 82.712 82.737 82.762 82.787 82.812 82.837 82.862  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA