Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (81.787-81.811)


  1.      zakúpnica  -e ž (ȗ) ženska, ki dobi, vzame kaj v zakup: zakupnica gostilne ♪
  2.      zakúpnik  -a m (ȗ) kdor dobi, vzame kaj v zakup: zakupnik gostilne, ladje / nekdaj davčni zakupnik ♪
  3.      zakupnína  -e ž (ȋ) plačilo za zakup: plačati zakupnino; zakupnina za lov, zemljišče ♪
  4.      zakúpništvo  -a s (ȗ) obstoj zakupnikov: zakupništvo se je razširilo; zgodovina zakupništva // zakupniško razmerje: zakupništvo je po pogodbi trajalo deset let ♪
  5.      zakurbáti  -ám dov. (á ȃ) vulg. zavlačugati: zakurbati celo premoženje / zaradi nje se je zakurbal ♪
  6.      zakuríti  in zakúriti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: zakuriti na ognjišču, pod kotlom; zakuriti v peči, nar. v peč / zjutraj najprej zakuri / zakuriti kres; zakuriti si ogenj // narediti, povzročiti kje ogenj zaradi gretja, segrevanja česa: zakuriti peč, štedilnik / zakuriti si v sobi / zakuriti parne kotle ladje 2. ekspr. zažgati: zakuriti stare cunje / zakuriti hišo 3. zastar. prižgati: zakuriti cigareto; zakuriti si pipo 4. ekspr., z dajalnikom narediti, povzročiti komu kaj neprijetnega: zakuril mu je s tem, da se je stvar razvedela / vojaki so zakurili obkoljenemu sovražniku zakúrjen -a -o: toplo zakurjen prostor; zakurjena peč; prisl., v povedni rabi: v sobi je zakurjeno ♪
  7.      zakúska  -e ž (ȗ) manjši obrok hrane, navadno sestavljen iz izbranih hladnih jedi, za pogostitev: zakuska je na mizi; namesto kosila so imeli samo zakusko; pogostiti z zakusko / mrzla zakuska // prireditev s takim obrokom: prirediti zakusko; priti na zakusko ● knjiž. delavci so dobili v tovarni zakusko malico ♪
  8.      zakváčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. 1. s kavljem zapeti, se povezati: gusarji so zasledovano ladjo zakvačili in jo potegnili k sebi 2. zapeti, zatakniti: zakvačiti prste za naramnice / prosti konec vrvi zakvačiti v kavelj vlečnega vozila zakváčiti se zapeti se, zatakniti se: srajca se mu zakvači za vejo ♪
  9.      zakvákati  -am dov. (ȃ) 1. oglasiti se z glasom kva(k): žabe so spet zakvakale 2. nizko reči, povedati z glasom, podobnim kvakanju: ne prihajajte več sem, je zakvakal ♪
  10.      zakvartáti  -ám dov. (á ȃ) s kvartanjem zapraviti: zakvartati ves denar, posestvo zakvartáti se 1. postati kvartopirec: ker ni bilo druge zabave, se je zakvartal 2. zaradi kvartanja se zadržati kje predolgo: v gostilni sta se zakvartala ♪
  11.      zakvásiti  -im tudi zakvasíti -ím dov., zakvásil (ā ȃ; ȋ í) 1. povzročiti, da postane kaj (zaradi vrenja) kislo; zakisati: zakvasiti zelje 2. dati, dodati kvas: zakvasiti testo zakvášen -a -o: zakvašen hlebec ♪
  12.      zál  -a -o prid., záljši (ȃ ā) star. lep: zal fant; nevesta je bila zala kakor roža / v vasi je bilo nekaj prav zalih hiš lepih, mogočnih ◊ bot. zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia ♪
  13.      zalagálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga ali kaj zalaga: zalagalci trga z živili ♪
  14.      zalágati  -am nedov. (ȃ) 1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje; zalagati z deskami 2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki 3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše; zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja 4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, gramofonske plošče 5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko; posedli so in začeli zalagati ● neprav. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati ◊ igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talon zalágati se ekspr. nasičevati se, jesti: zalagati se s pečenko; slastno se zalagati ♪
  15.      zalarmírati  -am dov. (ȋ) nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: zalarmirati gasilce; zalarmirali so vso okolico ♪
  16.      zalàz  -áza m (ȁ á) lov. lov, pri katerem lovec zalezuje divjad: iti na zalaz; zalaz srnjadi, na srnjad ♪
  17.      zalázen  -zna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na zalaz: zalazni lov / zalazna steza 2. zastar. zahrbten, potuhnjen: zalazen nasprotnik / zalazna bolezen ♪
  18.      zalazováti  -újem in zalázovati -ujem nedov. (á ȗ; ȃ) star. zalezovati: zalazovati divjad / zalazovati dekleta ♪
  19.      zalebdéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. pojaviti se, obmirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: z drevesa je odpadel list in zalebdel v zraku 2. knjiž. pojaviti se v mislih, predstavah koga: v duhu, pred očmi mu zalebdijo obrazi znancev ♪
  20.      zaléči 1 -léžem nedov. in dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑) 1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek: gnojenje, namakanje je zaleglo; zdravila niso zalegla / denar, hrana veliko zaleže / kazen ni zalegla; pritožili so se, pa ni nič zaleglo; njegove besede pri vodstvu veliko zaležejo 2. v zvezi z za biti glede na obseg, vrednost dovolj velik za kaj: prispevek bo zalegel za več številk revije / živež je zalegel za vso zimo / posestvo ni zaleglo za ves dolg 3. ekspr., v zvezi z za biti glede na svoje delo, uporabnost enakovreden čemu: on zaleže za dva delavca / nadstrešek mu je zalegel za garažo ● ekspr. nekdaj je denar kaj zalegel se je zanj dalo dobiti sorazmerno veliko; ekspr. denar mu nič ne zaleže hitro, brez koristi ga porabi; pog. suh je, nobena reč mu ne zaleže od nobene hrane se ne zredi; ekspr. sin mu že precej zaleže koristi, pomaga pri delu ♪
  21.      zaléči 2 -léžem dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑) z izločitvijo jajčec zaradi razmnoževanja zapolniti kaj: matica zaleže celice, sate // v zvezi z jajčece izločiti kam zaradi razmnoževanja: matica zaleže veliko jajčec; metulj zaleže jajčeca na liste // z izločitvijo jajčec kam omogočiti, da se kje lahko kaj zaplodi, zaredi: muhe, žuželke zaležejo ličinke v nosnice nekaterih živali zaléči se ekspr. zaploditi se, zarediti se: po vodah so se zalegli raki / v moki so se zalegli črvi zaléžen -a -o: zaleženo satje ♪
  22.      zaléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaledje: zaledni kraji; zaledne dežele; zaledna pristanišča / zaledna bolnišnica; vojaška zaledna oblast / zaledno prebivalstvo ♦ voj. zaledna enota pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in boj ♪
  23.      zaledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo // prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo 2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo ● ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil zaledenèl in zaledenél -éla -o: pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno ♪
  24.      zaledenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zaledeneti ali zaledeniti: zaledenitev reke / zaledenitev letala ● publ. zaledenitev mednarodnih odnosov začasno prenehanje sodelovanja med državami na gospodarskem, kulturnem, političnem področju ♪
  25.      zaledeníti  -ím dov., zaledénil (ȋ í) knjiž. 1. spremeniti v led: mraz je zaledenil potoke 2. povzročiti, da se kaj prekrije z ledom: mrzel veter je zaledenil vrhove jamborov ● ekspr. njen smeh mu je zaledenil srce ga je čustveno zelo prizadel, potrl ♪

   81.662 81.687 81.712 81.737 81.762 81.787 81.812 81.837 81.862 81.887  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA