Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (81.412-81.436)


  1.      zaglávnica  -e ž (ȃ) anat. neparna kost v zatilju; zatilnica: poškodba zaglavnice ♪
  2.      zaglávnik  -a m (ȃ) nar. večje poleno, panj: na ognjišču je tlel zaglavnik / polagati drva na zaglavnik ♪
  3.      zaglédanec  -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je čustveno pozitivno, trajno navezan na kaj: zagledanec v umetnost ♪
  4.      zaglédanost  -i ž (ẹ̑) stanje zagledanega človeka: zagledanost ljudi v daljni cilj / ekspr. dekletova zagledanost v fanta zaljubljenost / ekspr. iztrgati koga iz zagledanosti v preteklost / ekspr. zagledanost vase ♪
  5.      zaglédati  -am dov., zagléj in zaglèj zagléjte, stil. zaglédi zaglédite (ẹ́ ẹ̑) z gledanjem zaznati: zagledati kopno; skozi okno je zagledal nenavaden prizor; zagledati koga oddaleč; zagledala sta se in si pomahala; pren., ekspr. zagledati resnico ● star. beli dan, luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla zaglédati se s predlogom 1. za določen čas upreti, usmeriti pogled kam: zagledati se predse, v tla; za nekaj trenutkov, začudeno se zagledati v koga / podprl si je glavo in se zagledal sam vase 2. ekspr. zaljubiti se: zagledal se je v sosedovo hčer; noro se zagledati v koga // čustveno pozitivno, trajno se navezati na kaj: že v mladih letih se je zagledal v znanost zagledávši zastar.: zagledavši znanca, je stopil k njemu zaglédan -a -o: že dolgo je zagledana vanj; prepozno zagledano vozilo ∙ ekspr. fant je preveč zagledan vase preveč občuduje samega sebe ♪
  6.      zagledávati se  -am se nedov. (ȃ) star., s predlogom zagledovati se: zamišljeno se zagledavati v daljavo ♪
  7.      zagledováti se  -újem se nedov. (á ȗ) s predlogom večkrat se zagledati: zagledoval se je v njihove obraze; začudeno so se zagledovali vanj ♪
  8.      zaglôbiti  -im in zaglóbiti -im dov. (ó ō; ọ́ ọ̄) knjiž. kaznovati z globo: zaglobiti koga zaradi prestopka ♪
  9.      zaglobíti se  -ím se dov., zaglóbil se (ȋ í) knjiž. 1. globoko zajesti se, prodreti: reka se je zaglobila v skalovje 2. poglobiti se: zaglobiti se v branje, delo / zaglobiti se v misli zaglobljèn -êna -o: biti zaglobljen v spomine ♪
  10.      zaglódati  -am tudi -glójem, tudi zaglôdati -am dov., zaglódaj zaglódajte tudi zaglóji zaglójite tudi zaglôdaj zaglôdajte tudi zaglodájte; tudi zaglodála (ọ́; ó) 1. z zobmi odlomiti v majhnem kosu: miš spet zagloda sir // glodajoč prodreti z zobmi v kaj: pes zagloda v kost 2. ekspr. povzročiti neugoden, navadno duševni občutek: spet ga je zaglodala skrb zaglódati se, tudi zaglôdati se glodajoč prodreti v kaj: črv se je že globoko zaglodal; pren., ekspr. ta misel se je zaglodala vanj ♪
  11.      zaglúšen  -šna -o prid. (ú ū) knjiž. oglušujoč: zaglušen ropot; zaglušno vpitje ♪
  12.      zagluševáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. s svojo glasnostjo povzročati, da se kaj (skoraj) ne sliši: tuljenje vetra je zagluševalo trušč podirajočih se stavb / niso dosti govorili, ker jih je zagluševal ropot glušil ♪
  13.      zaglušíti  -ím dov., zaglúšil (ȋ í) knjiž. s svojo glasnostjo povzročiti, da se kaj (skoraj) ne sliši: ropot strojev je zaglušil njegove krike / hrup ga je skoraj zaglušil oglušil; pren. skušal je zaglušiti spomine zaglušèn -êna -o: zaglušeni glasovi ♪
  14.      zagnánec  -nca m (ā) ekspr. kdor je zelo navdušen, vnet za kaj: ceniti delo zagnancev; športni zagnanci ● nar. od kose so se mu na dlaneh naredili zagnanci (trdi) žulji ♪
  15.      zagnánost  -i ž (á) ekspr. veliko navdušenje, vnema: njegova zagnanost ni popustila; delati z zagnanostjo; biti poln mladostne zagnanosti; zagnanost pri odkrivanju novega / delovna zagnanost ♪
  16.      zagnáti  -žênem dov., stil. zaženó (á é) 1. spraviti kaj v delovanje, tek: zagnati motor, stroj / zagnati kolovrat 2. z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: zagnati bombo, kamen; zagnati komu krepelce pod noge / zagnati kozarec ob tla; zagnati nož v deblo; zagnati žogo visoko v zrak / zagnati dvajset metrov daleč 3. narediti, povzročiti, da gre, pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: zagnati krave na pašo, v hlev; nepreh. pastirji so že zagnali 4. ekspr. nagnati, napoditi: zagnati koga iz hiše / zagnati sovražnika čez mejo 5. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: zagnal je ves denar / v nekaj letih je zagnal domačijo 6. knjiž. pognati, odgnati: trta je že zagnala / rastlina je zagnala liste 7. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ženske so zagnale glasen jok; gonjači so zagnali silen krik ● ekspr. tatovi, je zagnal hitro, silovito rekel; ekspr. zagnati komu v obraz psovko, resnico brez obzirov reči; ekspr. zagnati (vik in) krik zelo se razburiti za kaj zagnáti se 1. ekspr., navadno s prislovnim določilom z veliko silo, sunkom iti, se premakniti kam: zagnal se je iz sobe; zagnal se je proti hiši, po stopnicah / plezalci so se zagnali v strmino // s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: zagnal se je na okno; dohitel je avtobus in se zagnal na stopnico / zagnal se je v vodo skočil 2. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: zagnala se je vanj in ga zlasala; zagnal se je vanj kakor tiger / pes se je zagnal proti tujcu / s tanki so se zagnali nad sovražnika 3. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: cesta se najprej zažene v hrib, potem pa se začne spuščati 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: z vso vnemo se je zagnal na delo; z vsemi silami so se zagnali v boj / zagnati se v jok, smeh / na začetku se je preveč zagnal, potem pa mu je zmanjkalo moči zagnán -a -o 1. deležnik od zagnati: stroj še ni zagnan; palica, zagnana v kot 2. ekspr. zelo navdušen, vnet: zagnan delavec; biti zagnan pri delu; mladostno zagnan; zagnano prizadevanje za kaj; prisl.: zagnano delati, govoriti ♪
  17.      zagnêsti  -gnêtem dov., zagnêtel in zagnétel zagnêtla, stil. zagnèl zagnêla (é) z gnetenjem spraviti kaj kam: zagnesti rozine v testo ● ekspr. ljudje so planili k vhodu in ga zagnetli zamašili, zaprli ♪
  18.      zagnézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) z gnezdom, gnezdi zadelati, zapolniti: lastovke so zagnezdile kot zagnézditi se naseliti se tako, da se težko odstrani: netopirji so se zagnezdili v kot; pren. v njem se je zagnezdil strah ♪
  19.      zagnúsiti  -im dov. (ú ȗ) z dajalnikom narediti komu kaj gnusno: zagnusiti komu jed / ekspr.: zagnusiti komu delo; ravnanje teh ljudi se mu je zagnusilo ♪
  20.      zagódnica  -e ž (ọ̑) knjiž. pesem, napisana za god: sestaviti zagodnico ♪
  21.      zagolčáti  -ím [u̯č] dov., zagólči; zagólčal (á í) 1. nerazločno, težko reči, povedati: starec je nekaj zamolklo zagolčal // nar. vzhodno reči, povedati: vsi so molčali, nihče ni zagolčal niti besede 2. oglasiti se z zamolklim, tresočim se glasom: pes je zdaj pa zdaj zagolčal / slavec je zagolčal ♪
  22.      zagólsniti se  -em se [u̯s] dov. (ọ́ ọ̑) nar. zatakniti se, zaustaviti se (v grlu): kruh se mu je zagolsnil / brezoseb. od vznemirjenja se mu je zagolsnilo ● nar. mlatilnica se je zagolsnila se je zamašila ♪
  23.      zagóltati  -am [u̯t] dov. (ọ́) ekspr. 1. hitro, hlastno večkrat zajeti zrak v usta, žrelo: ko je stisk okoli vratu popustil, je zagoltal 2. reči, spregovoriti z grlenim glasom: nekaj je zagoltal sam pri sebi / res je, je zagoltal ♪
  24.      zagólten  -tna -o [u̯t] prid. (ọ̄) star. trpek, neprijeten: ta snov daje vinu zagolten okus / zagoltna resnica ♪
  25.      zagóltniti se  -em se [u̯t] dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. zatakniti se, ustaviti se (v grlu): grižljaj se mu je zagoltnil / brezoseb. zagoltnilo se mu je ♪

   81.287 81.312 81.337 81.362 81.387 81.412 81.437 81.462 81.487 81.512  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA