Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (81.212-81.236)


  1.      začétništvo  -a s (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo začetnik: igralki se pozna začetništvo; svoj neuspeh pojasnjuje z naglico in začetništvom 2. lastnost, značilnost začetniškega: romanu so očitali začetništvo ♪
  2.      začímba  -e ž (ȋ) snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: dodajati hrani začimbe; močna začimba; sol, poper in druge začimbe; pren., ekspr. članek je poln senzacionalističnih začimb ♪
  3.      začímben  -bna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na začimbo: začimbna mešanica / začimbna rastlina / začimbna snov ♪
  4.      začímbnica  -e ž (ȋ) nav. mn. rastlina, bogata z začimbnimi snovmi: gojiti, nabirati začimbnice ♪
  5.      začíniti  -im dov. (ȋ ȋ) dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: začiniti jed; začiniti solato s kisom in čebulo; preveč začiniti; pren., ekspr. začiniti pogovor z duhovitostmi začínjen -a -o 1. deležnik od začiniti: preveč začinjene jedi 2. ekspr. nespodoben, nedostojen: začinjena zgodba; začinjena namigovanja ♪
  6.      začiríkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom čiri: v travi je začirikal muren ♪
  7.      začítati se  -am se dov. (ȋ) zabrati se: začital se je in ni opazil, da se noči / izbral si je časopis in se začital vanj zatopil ♪
  8.      začívkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi: mladiči v gnezdu so začivkali // ekspr. reči, povedati z glasom, podobnim čivkanju: dober dan, so začivkali otroci ♪
  9.      začmokáti  -ám dov. (á ȃ) redko dati cmokanju podobne glasove; zacmokati: razmočena zemlja je začmokala pod kopiti ♪
  10.      začofotáti  -ám dov. (á ȃ) 1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi: vesla so začofotala // ekspr. iti, stopiti v vodo, v kaj redkega: otroci so kar obuti začofotali v mlako 2. slišno, tleskajoče pasti ali steči: po drevju so začofotale prve dežne kaplje // dati tleskajoče, zamolkle glasove: pod njihovimi koraki je začofotalo blato ♪
  11.      začopátiti  -im dov. (ā ȃ) nižje pog. 1. zgrabiti, prijeti: začopatil je mačka za vrat in ga odnesel ven / policisti so že začopatili vlomilca 2. zalotiti, zasačiti: začopatili so ga pri kraji ♪
  12.      začopotáti  -ám dov. (á ȃ) začofotati: raca je začopotala s krili po vodi / otroci so začopotali v mlako / po strehi je začopotal dež ♪
  13.      začrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati črn, temen: olupljen krompir hitro začrni / obraz mu je na soncu začrnel // ekspr. postati umazan: tla so že čisto začrnela 2. knjiž. temno se pokazati: nad nami je začrnelo skalovje začrnèl in začrnél -éla -o: začrnel dimnik, strop ♪
  14.      začŕniti  -im in začrníti -ím dov., začŕnil (ŕ; ȋ í) narediti kaj črno, temno: gost dim je začrnil kuhinjo // redko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: začrniti prijatelja; začrniti koga pri oblasteh začŕniti se, in začrníti se knjiž. temno se pokazati: v daljavi so se začrnili gozdovi ♪
  15.      začŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. s črto, črtami narediti: začrtati s palico krog v pesek / s svinčnikom si je začrtala obrvi 2. s črto, črtami zaznamovati, označiti: začrtati smer gibanja ladje na zemljevidu; na hlod je začrtal, kje naj se razžaga / začrtati mejo med zemljiščema 3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: solze so ji začrtale proge po licih / obup mu je začrtal brazdo okoli ust 4. publ. določiti, izoblikovati: začrtali so delovni program društva; začrtati smernice / natančno si je začrtal, kaj mora storiti ◊ gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne začŕtati se ekspr. pokazati se v obrisih: v daljavi so se začrtale gore; na vratih se je začrtala visoka postava // pojaviti se, nastati na podlagi: udaril je po plošči, da se je na njej začrtala razpoka / v nebo se je začrtala vijuga dima / med obrvmi se ji je začrtala ostra guba // postati viden, pokazati se: okrog ust se ji je začrtal grenek nasmešek začŕtan -a -o: doseči začrtani cilj; ravno začrtani jarki; vse je šlo svojo začrtano pot ♪
  16.      začrtávati  -am nedov. (ȃ) 1. s črto, črtami delati: s šestilom je začrtaval kroge; začrtavati kroj na blago 2. s črto, črtami označevati: začrtavati smer gibanja ladje; na hlod je začrtaval, kje naj se razžaga 3. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: ladja začrtava dolgo brazdo na gladini 4. publ. določati, oblikovati: na konferenci začrtavajo dokončno mejo med državama začrtávati se ekspr. kazati se v obrisih: v daljavi se je začrtaval gozd ♪
  17.      začrtíti  -ím, in začrtíti in začŕtiti -im dov., začŕtil (ȋ í; ȋ ŕ) raba peša zasovražiti: začrtil je vse sosede; zelo, ekspr. iz dna duše začrtiti / začrtiti življenje ♪
  18.      začrtováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s črto, črtami delati: začrtovati kroge 2. s črto, črtami označevati: začrtovati, kje naj se hlodi razžagajo 3. publ. določati, oblikovati: program društva že dolgo začrtujejo začrtováti se ekspr. kazati se v obrisih: na obzorju se začrtujejo gore ♪
  19.      začrvíčiti  -im dov. (í ȋ) nav. 3. os., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: spet ga je nekaj začrvičilo; brezoseb. večkrat jo začrviči ♪
  20.      začúda  in za čúda prisl. (ȗ) ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: kaj mu je, da se tako začuda žene; ima začuda lepe oči; začuda dobro skriva presenečenje; te stvari so začuda malo raziskane 2. izraža zelo veliko količino: naše čete so pokazale začuda poguma; pozna začuda takih zgodb 3. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: ti prizori so začuda ohranili svojo prvotno živost; mati se začuda ni razjezila 4. v medmetni rabi izraža presenečenje, začudenje: začuda, nismo je dolgo čakali; začuda, pomagal nam je; prim. čuda ♪
  21.      začúdenost  -i ž (ȗ) stanje začudenega človeka: ni znala prikriti začudenosti; otroška začudenost ♪
  22.      začudíti se  in začúditi se -im se dov. (ȋ ú ȗ) začutiti in izraziti začudenje, presenečenje: začudili so se njegovim besedam; ekspr. začuditi se nad nesmiselnim ukazom; začudil se je, ko je videl stanovanje odklenjeno; močno se začuditi // začutiti in izraziti občudovanje: začudili so se njeni lepoti začudíti in začúditi preh., neustalj. spraviti v začudenje, presenečenje: njegove besede so jih začudile; začudilo bi me, če bi ravnali drugače začúden -a -o: začuden izraz na obrazu; začuden pogled; začudene oči; prisl.: začudeno gledati, poslušati ♪
  23.      začúdo  in za čúdo prisl. (ū) ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: po vojni se je svet začudo spremenil; o tem vedo začudo malo; začudo rad kvarta; v gozdu je bilo začudo tiho 2. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: večkrat se je pogovarjal s slikarjem in začudo nikoli o slikarstvu; začudo se ni ustrašil neurja; pred bojem so bili začudo popolnoma mirni 3. v medmetni rabi izraža presenečenje, začudenje: začudo, njegova jeza se je hitro polegla; in začudo, zdaj se ona ni hotela pogovarjati; prim. čudo ♪
  24.      začuméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. zadremati: proti jutru je malo začumel ♪
  25.      začustvováti  -újem dov. (á ȗ) doživeti čustva, čustveno vznemirjenost: gledalec začustvuje s tragičnim junakom / prepozno je, so začustvovali ♪

   81.087 81.112 81.137 81.162 81.187 81.212 81.237 81.262 81.287 81.312  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA