Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (81.037-81.061)


  1.      za...  ali zà... predpona (ȁ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja za kaj: zaiti, zaostati / zagraditi, zajeziti / zapogniti, zavihati b) usmerjenosti dejanja čez kaj tako, da odprtine, vdolbine ni več: zagladiti, zamazati / zasnežiti c) usmerjenosti dejanja v notranjost česa tako, da kaj tam s svojim delom ostane: zadreti, zasaditi / zaglodati se, zajesti se č) odklona od prave poti, mere: zabloditi, zaiti / zadeliti se, zagovoriti se / zasedeti se d) izgube, porabe česa: zakockati, zapiti e) časovne omejenosti dejanja: zacincati / zacepetati, zahlastati f) začetka dejanja: zagospodariti, zajokati, zavladati g) same dovršnosti: zakikirikati, zakričati / začutiti, zaželeti / zapisati, zaščititi 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zagovor, zajedav, zapis 3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zadoben, zamejstvo, zatilje ♪
  2.      zaapnéti  -ím dov. (ẹ́ í) prepojiti se s kalcijevim karbonatom; poapneti: žile so mu zaapnele ♪
  3.      zaárati  -am dov. (ā) dati aro za kaj: zaarati hišo zaáran -a -o: parcelo ima že zaarano ♪
  4.      zabádati  -am nedov. (ȃ) s sunki, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj: zabadala je vilice v krompir, da bi ugotovila, če je kuhan / zabadati mehur z votlo iglo // s sunki, potiskanjem delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabadati bucike v blazinico, da se ne izgubijo / čebele zabadajo žela v telo napadalca ● v to zadevo ti ni treba zabadati nosu vtikati; ekspr. zabadati v koga oči, pogled ostro, strogo ga gledati ♪
  5.      zabádava  prisl. (ȃ) zastar. zaman: vsa prizadevanja, da bi ju spravila, so bila zabadava / dati, delati kaj zabadava zastonj ♪
  6.      zabalínati  -am dov. (ȋ) ekspr. z balinanjem nekoristno porabiti: celo popoldne je zabalinal ♪
  7.      zabalíncati  -am dov. (ȋ) nar. zabalinati: več ur je zabalincal ♪
  8.      zabarantáti  -ám dov. (á ȃ) 1. pog. s pogajanjem za ceno zamenjati: suknjič je zabarantal za vrečo moke / če bo stiska, uro lahko zabaranta proda, zamenja za kaj drugega 2. raba peša s kupčevanjem, prekupčevanjem zapraviti: zabarantal je vse svoje premoženje zabarantáti se pog. pogoditi se za premajhno ceno: pri prodaji se je zabarantal ♪
  9.      zabarikadírati  -am dov. (ȋ) z namestitvijo barikade, barikad narediti, da kaj ni prehodno, dostopno: zabarikadirati cesto, ulico / ekspr. zabarikadirati vrata z omaro // z namestitvijo česa kam zapreti, zavarovati: zabarikadirati okna zabarikadírati se z namestitvijo barikade, barikad onemogočiti komu drugemu dostop, vstop v svoj prostor: poiskali so deske in se zabarikadirali / ropar se je s talci zabarikadiral v hišo; pren., ekspr. zabarikadirati se za predpise // ekspr. za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabarikadiral se je v hišo, še v službo ne hodi več zabarikadíran -a -o: zabarikadiran prehod; študenti so bili zabarikadirani na univerzi ♪
  10.      zabárvati  -am dov. (ȃ) redko obarvati: snov je vodo rdečkasto zabarvala; nebo se je modro zabarvalo / mrzel zrak ji je zabarval lica / skladatelj je skladbo romantično zabarval zabárvan -a -o: rdeče zabarvana tekočina ♪
  11.      zabásati  -bášem tudi -básam dov., tudi zabasájte; tudi zabasála (á ȃ) pog. 1. zatlačiti: zabasati srajco za hlače 2. zamašiti: zabasati špranje s papirjem / blato je zabasalo odtok / cev se je zabasala 3. zapolniti: sobo so zabasali s pohištvom zabásan -a -o: zabasan odtok; predal je popolnoma zabasan ∙ ulica je zabasana z vozili polna vozil ♪
  12.      zabasírati  -am dov. (ȋ) pog. 1. zapeti z basom: zabasirati zadnjo kitico pesmi 2. reči, povedati z basom: na vsako vprašanje je nekaj jezno zabasiral / ali bo že mir, je glasno zabasiral ♪
  13.      zabáva  -e ž (ȃ) 1. kar koga zabava: potrebni so počitka in zabave; iskati, pogrešati zabavo; poskrbeti za zabavo; različne oblike zabave; imeti psa za družbo in zabavo / lov mu je v največjo zabavo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: potovanje po naših cestah je sploh posebna zabava; to je bila zabava, ko so se po dolgih letih spet srečali 2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: po kosilu se je razvila sproščena zabava; nastopom je sledila prosta zabava / prijetno zabavo vam želim 3. družabna prireditev, namenjena zabavi: zabava se je končala; prirediti zabavo; hoditi na zabave, po zabavah; novoletna, pustna zabava; zabava na prostem / domača zabava privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom 4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: s slikanjem se ukvarja bolj za zabavo / vse jim je le v zabavo ♪
  14.      zabavalíšče  -a s (í) star. zabavišče: zabavališče z vrtiljaki ♪
  15.      zabávati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, da je kdo duševno sproščen, dobro razpoložen: zabaval jih je znan humorist; zabavati družbo s pripovedovanjem šal; dobro zabavati // delati, povzročati, da kdo prijetno preživi čas in se ne dolgočasi: zabava nas opazovanje pristaniškega vrveža; zabavati otroke z branjem pravljic / na prireditvi jih je zabaval plesni orkester jim igral za zabavo // s svojimi lastnostmi vzbujati komu ugodje, zadovoljstvo: prepir ga je zabaval, ne pa jezil; razplet dogodkov jih je zelo zabaval zabávati se 1. delati kaj, kar povzroča, da je kdo duševno sproščen, dobro razpoložen: ves dan se zabavajo s pripovedovanjem dogodivščin // delati kaj, da se prijetno preživi čas in se ne dolgočasi: otroci se znajo sami zabavati; zabavati se z igranjem kart 2. čutiti se sproščenega, dobro razpoloženega: na plesu se ni preveč zabaval // čutiti ugodje, zadovoljstvo: zabaval se je ob opazovanju dekletove zadrege zabavajóč -a -e: skupine zabavajočih se izletnikov ♪
  16.      zabáven  -vna -o prid., zabávnejši (á ā) 1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek; zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven 2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja; zabavne prireditve; zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo 3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba zabávno prisl.: zabavno se izražati / v povedni rabi na plesu je bilo zelo zabavno ♪
  17.      zabávica  -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od zabava: po večerji je bila zabavica ♪
  18.      zabavíšče  -a s (í) kraj, lokal za zabavo: postaviti, urediti zabavišče; iti v zabavišče; zabavišče z vrtiljaki / nočno zabavišče nočni lokal / spremeniti gledališče v zabavišče ♪
  19.      zabavíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zabavišče: zabaviščne naprave / urediti zabaviščni prostor; zabaviščna mestna četrt / zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami ♪
  20.      zabávkati  -am dov. (ȃ) lov. na kratko se oglasiti: v gozdu je zabavkala lisica ♪
  21.      zabávnik  -a m (ȃ) 1. časopis, revija z zabavno, razvedrilno vsebino: bere samo stripe in zabavnike 2. knjiž. kdor zabava: bil je dober pevec in zabavnik občinstva ♪
  22.      zabávnoglásben  -a -o prid. (ā-ȃ) nanašajoč se na zabavno glasbo: zabavnoglasbeni ansambli / zabavnoglasbena oddaja ♪
  23.      zabávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost zabavnega: presenetil jih je s svojo zabavnostjo in živahnostjo / zabavnost gledališkega dela ♪
  24.      zabégati  -am dov. (ẹ̑) begajoč iti, premakniti se: zabegati od vrat k oknu; zabegala je po sobi in vzdihovala; zabegali so v smeri glasu / posedli so in zabegali z očmi drug po drugem ♪
  25.      zabél  -i ž (ẹ̑) nar. vzhodno zabela: zabeli jim je zmanjkalo ♪

   80.912 80.937 80.962 80.987 81.012 81.037 81.062 81.087 81.112 81.137  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA