Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
j (80.837-80.861) 
- vzklík -a m (ȋ) glasno izgovorjena beseda, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost: slišati vzklike; nerazumljivi, pridušeni vzkliki; vzkliki množice; vzkliki navdušenja, začudenja; vzkliki hura, hura / vzkliki domovini, svobodi ♪
- vzklíkati -am nedov. (ȋ ȋ) glasno izgovarjati besede, ki izražajo čustveno prizadetost, vznemirjenost: vzklikati gesla; vzklikati hura, naprej; vzklikati od začudenja / manifestanti vzklikajo republiki; vzklikati proti nasilju / dov. čestitam vsem in vzklikam: naj živi svoboda vzklikajóč -a -e: odhajati, vzklikajoč od veselja; vzklikajoča množica ♪
- vzklíkniti -em dov. (í ȋ) glasno izgovoriti besedo, ki izraža čustveno prizadetost, vznemirjenost: vzklikniti geslo; vzklikniti hej, živio; vzklikniti komu, naj bo previden; vzklikniti od veselja, začudenja; jezno, ogorčeno vzklikniti / pazi, vzklikne ♪
- vzklíti vzklíjem dov. (í) 1. pognati kal(i); vzkaliti: koruza je že vzklila / to seme hitro vzklije 2. s klitjem, rastoč priti, se pojaviti: iz zemlje so vzklile cvetlice, trava 3. knjiž. nastati, pojaviti se: na licih ji vzklije rdečica / v njem vzklije ljubezen / novo življenje vzklije; iz tega vzklije zlo / iz teme vzklije svetloba se pokaže, zasveti vzklíl -a -o: vzklilo seme ♪
- vzkloníti vzklónim dov. (ȋ ọ́) zastar. vzravnati: vzkloniti upognjen hrbet ♪
- vzkoprnéti -ím dov., tudi vzkoprnì (ẹ́ í) 1. ekspr. začutiti, dobiti zelo močno željo po čem: vzkoprneti po sreči // zaradi močnega čustva postati nemočen, brezčuten, mrtev: deček ves vzkoprni od vabljive moči zvonjenja 2. star. zelo se zbati, odreveneti (od strahu): ko je zagledal razbitine voza, je vzkoprnel ♪
- vzkrátiti -im dov., tudi vzkratíte; tudi vzkratíla (á ā) z dajalnikom povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: vzkratiti komu pravico / vzkratiti komu veselje // star. preprečiti: vzkratiti komu delo / vodo so jim vzkratili preprečili dostop do nje ♪
- vzkrêsniti -em, tudi vzkresníti in vzkrésniti -em dov. (é ȇ; ȋ ẹ́ ẹ̑) zastar. (znova) se pojaviti, vstati: kdaj nam vzkresne pravica / sredi napete tišine vzkresne zmagoslavno veselje ♪
- vzkrík -a m (ȋ) knjiž. krik: slišati vzkrike; prestrašen, presunljiv vzkrik ♪
- vzkríkati -am nedov. (ȋ) knjiž. krikati: vzkrikati od bolečin / po dvoriščih vzkrikajo petelini predirljivo kikirikajo ♪
- vzkríkniti -em dov. (í ȋ) knjiž. krikniti: vzkrikniti od bolečine / predajte se, je vzkriknil ♪
- vzkrikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. krikati: vzkrikovati od bolečin ♪
- vzkríliti -im dov. (í ȋ) s končinami narediti gib navzgor: štorklja je še nekajkrat vzkrilila in odletela; vzkriliti z rokami ♪
- vzkrížen -žna -o prid. (ȋ) knjiž. navzkrižen: vzkrižna ventilacija / vzkrižno zasliševanje / izvidnica se je znašla v vzkrižnem ognju ♪
- vzkrvavéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. zakrvaveti: od plezanja po skalah so jim vzkrvavela kolena / nad poljano vzkrvavi zarja ♪
- vzlékniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zlekniti se: vzlekniti se na travo, v naslanjač vzléknjen -a -o: biti vzleknjen v naslanjaču ♪
- vzlepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) zastar. zafrfotati: vzlepetati s perutnicami / izpred psa vzlepeta jerebica ♪
- vzlèt vzléta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od vzleteti: vzlet jate; prvi vzlet mladičev / navpični vzlet helikopterja; vzlet in pristanek / dovoliti letalu vzlet; med vzletom so potniki pripeti 2. knjiž., ekspr. hiter dvig, odmik v višje področje življenja, mišljenja: pesniški, znanstveni vzlet; vzleti duha ♪
- vzlétati -am nedov. (ẹ̑) ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti: mladiči vzletajo iz gnezda / helikopterji drug za drugim vzletajo in pristajajo; z letalonosilke pravkar vzleta letalo ♪
- vzletávati -am nedov. (ȃ) ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti: iz panjev vzletavajo čebele; vrane vzletavajo z vej in spet sedajo nanje / helikopterji, letala vzletavajo in pristajajo; vzletavati pod določenim kotom / iz goreče grmade vzletavajo iskre vzletavajóč -a -e: vzletavajoč metulj ♪
- vzléten -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na vzlet: vzletno mesto / vzletna ploščad letalonosilke; vzletna steza urejen pas zemljišča za vzletanje letal / vzletna hitrost, moč ♪
- vzletéti -ím dov., vzlêtel (ẹ́ í) ločiti se od tal, podlage in začeti leteti: iz trsja vzletijo divje race / raketa vzleti proti vesolju; vzleteti in pristati / vzleteti nad meglo, pod nebo; vzleteti s helikopterjem / letalo vzleti ob šestih ima odhod; odleti ♪
- vzletíšče -a s (í) prostor za vzletanje: urediti vzletišče; letalo je pristalo zunaj vzletišča; vzletišče na letalonosilki / vzletišče letališča vzletna steza / raketno, vesoljsko vzletišče ♪
- vzlíc predl. (ȋ) star., z dajalnikom kljub: vzlic bližini se redko vidita; vzlic bradi sem ga spoznal / ni se ji posrečilo, a vzlic temu še upa ♪
- vzmàh vzmáha m (ȁ á) star. 1. mah, zamah navzgor: vzmah z roko, veslom / ptica se je dvignila z enakomernimi vzmahi 2. razmah, polet: um, željen vzmaha / čustven vzmah pripovedi ♪
80.712 80.737 80.762 80.787 80.812 80.837 80.862 80.887 80.912 80.937 
