Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
j (80.587-80.611) 
- vsezbìl -íla [iu̯] m (ȉ ȋ) knjiž. nasilnež: fant je bil pravi vsezbil ♪
- vsèzmóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) knjiž. zelo sposoben: naprave so izdelali po zamisli vsezmožnega inženirja / vsezmožna domišljija ♪
- vseznàl -ála [au̯] m (ȁ á) knjiž. kdor vse zna: bil je tak vseznal, da je popravil vse ♪
- vseznàl -ála -o [au̯] prid. (ȁ ā) knjiž. ki vse zna: vseznali mojster / vseznali čarovnik ♪
- vseználec -lca m (ȃ) knjiž. kdor vse zna: biti vseznalec v matematiki; dramaturški vseznalec; vsestranski vseznalec / domišljav vseznalec ♪
- vseználost -i ž (á) knjiž. lastnost človeka, ki vse zna: vseznalost mojstrov / čudi se vseznalosti ciganke vsevednosti ♪
- vseználstvo -a s (ȃ) knjiž. znanje vsega: diletantsko, namišljeno vseznalstvo ♪
- vsèzveličáven -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. ki velja, se šteje za edino pravilnega: vsezveličavna ideologija ♪
- vsèzvézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ̑) zvezen, vsejugoslovanski: vsezvezna konferenca; pripraviti vsezvezno razstavo ♪
- vsíkdar tudi vsikdàr prisl. (ȋ; ȁ) star. zmeraj, vedno: vsikdar je bil ponosen na sorodstvo, ki ju je vezalo; prizadeval si je biti vsikdar in povsod razumljiv ♪
- vsíliti -im dov. (í ȋ) doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vsilil mu je več blaga, kot ga je naročil; denar mu je vsilil / vsiliti komu ceno; vsiliti način igre / vsilili so jim svoj jezik; vsiliti komu svoje mnenje, voljo / ekspr. kriza je vsilila spremembe zaradi krize so morale nastati // s prizadevanjem doseči pri kom, da pristane na kako razmerje s kom: vsilil mu je svojo hčer; vsilil se mu je za duhovnega vodnika / ekspr. kjer more, se vsili vsíliti se nezaželeno pojaviti se v zavesti: analogije so se vsilile same od sebe; vsilila se mu je neprijetna misel; spet se mu je vsilil tisti mučni prizor vsíljen -a -o: vsiljen poklic; ta oblast jim je bila vsiljena ♦ fiz. vsiljeno nihanje nihanje telesa, ki nastane zaradi periodično delujoče sile iz okolice ♪
- vsíp -a m (ȋ) 1. glagolnik od vsuti: vsip zrnja v grot 2. metal. mešanica rude, koksa in dodatkov, ki se vsuje v plavž: pripraviti vsip za plavž; taljenje vsipa ♪
- vsipalíšče -a s (í) odprtina za vsipanje: pokriti vsipališče s pokrovom ♪
- vsípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) spravljati kaj sipkega, drobnega v kaj: vsipati žito v grot / vsipati moko v krop vsípati se 1. usipajoč se padati, prodirati v kaj: pesek se je vsipal v čevlje / sneg se mu je vsipal za ovratnik 2. ekspr. (hitro) množično prihajati: v mesto so se začeli vsipati vojaki ♪
- vsipávati -am nedov. (ȃ) vsipati: mlinar vsipava zrnje v grot ♪
- vsípek -pka m (ȋ) metal. mešanica rude, koksa in dodatkov, ki se vsuje v plavž; vsip: pripraviti vsipek za plavž ♪
- vsípen -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vsipanje: vsipni jašek; zavarovati vsipno odprtino / teža vsipnega materiala ♪
- vskočíti vskóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. skočiti v kaj: vskočiti v jašek, rov / avtobus je že zapiral vrata, vskočil je zadnji hip / izpahnjena pogačica je spet vskočila se vrnila v prvotni položaj 2. nahitro nadomestiti koga pri opravljanju kakega dela, naloge: vskočiti namesto bolnega kolega; če kdo manjka, vskoči drugi / transportno podjetje se je ponudilo, da vskoči s svojimi avtobusi ♦ gled. igralec vskoči nadomesti navadno nenadno obolelega igralca v vlogi, ki jo je nahitro naštudiral 3. reči kaj, začeti govoriti med govorjenjem drugih ali v premoru med njimi: vskočiti v razlaganje koga z vprašanjem; tukaj je zasilni izhod, je vskočil s pojasnilom // začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: po prvi kitici je vskočil zbor ● ekspr. vskočiti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. vskočiti v boj pridružiti se mu ♪
- vskòk vskóka in vskôka m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od vskočiti: hiter vskok v zaklonišče ga je rešil ◊ gled. nadomestitev navadno nenadno obolelega igralca z drugim v vlogi, ki jo je nahitro naštudiral ♪
- vsled predl., z rodilnikom, star. zaradi: vsled bolezni ni prišla; vsled inventure je trgovina zaprta / postaral se je vsled dela in skrbi od / v vezniški rabi ugotovil je, da ga zasledujejo. Vsled tega je postal previden zato ♪
- vsôta -e ž (ó) 1. vrednost določene količine denarja, navadno namenjene za kaj: dati, dobiti, plačati, vrniti zahtevano vsoto; preseči dogovorjeno vsoto za določen znesek; majhna, velika, visoka vsota; ogoljufal ga je za precejšnjo vsoto / denarna vsota ♦ jur. zavarovalna vsota ki jo ob sklenitvi zavarovanja določi zavarovalec in od nje plačuje zavarovalno premijo 2. skupna količina vseh zneskov: vsota prihrankov, stroškov // ekspr. skupna količina, množina več posameznih stvari sploh: vsota značilnih lastnosti česa; vsota življenjskih izkušenj, porazov; družba ni samo vsota poljubnih posameznikov 3. mat. število, ki se dobi pri seštevanju: izračunati vsoto; vsota treh števil; vsota in razlika / številčna vsota vsota vseh številk kakega števila ♪
- vsôten -tna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na vsoto: vsotna vrednost ♦ jur. vsotno zavarovanje zavarovanje, pri katerem se ob zavarovalnem primeru izplača vnaprej dogovorjena vsota ♪
- vsôtica -e ž (ó) ekspr. manjšalnica od vsota: plačati, zaslužiti precejšnjo vsotico; zapravil je čedno vsotico ♪
- vsrébati -am tudi -ljem dov. (ẹ̄) 1. s srebanjem spraviti vase: vsrebati žlico juhe 2. ekspr. sprejeti vase: energija, ki jo vsreba organizem / na popotovanju je umetnik vsrebal veliko novih motivov ♪
- vsŕkati -am dov. (ŕ ȓ) 1. s srkanjem spraviti vase: vsrkati žlico juhe / ekspr. vsrkati dim vdihniti // z zračnim tokom spraviti v kaj: vsrkati kapljico v cevko; vsrkati plin v aparat 2. sprejeti vase: gaza je vsrkala kri; nekatera vlakna vsrkajo veliko vlage / ekspr. stene vsrkajo zvok udušijo / ekspr. vsrkati vso lepoto narave ● ekspr. vsrkati izkušnje drugih jih sprejeti, upoštevati; ekspr. ladjo je vsrkalo obzorje zakrilo; ekspr. pisal je v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom ki ga je zaznal v zgodnjih otroških letih; ekspr. predstava ga je vsrkala vase popolnoma pritegnila ♪
80.462 80.487 80.512 80.537 80.562 80.587 80.612 80.637 80.662 80.687 
