Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
j (80.212-80.236)
- vrélo -a s (ẹ́) knjiž. 1. izvir: vrela kraških rek 2. vir, izvor: vrelo svetlobe / vrela kulture, umetnosti ♪
- vrême -éna s (é ẹ́) stanje ozračja glede na temperaturo, vlago, oblačnost: vreme se je izboljšalo, ustalilo; pog. vreme bo še nekaj časa držalo; vreme lepo kaže; ekspr. vreme se kisa; napovedovati, opazovati vreme; v takem vremenu ne gremo na sprehod; deževno, jasno, mrzlo, oblačno, sončno, spremenljivo, vetrovno vreme / aprilsko vreme spremenljivo, nestalno; lepo vreme sončno, jasno; slabo vreme deževno, mrzlo ● vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale ♪
- vreménar -ja m (ẹ̑) kdor napoveduje vreme: ta človek je znan vremenar // ekspr. vremenoslovec: vremenarji napovedujejo dež ● redko Krim je ljubljanski vremenar po oblačnosti ali jasnosti nad Krimom se v Ljubljani sklepa, kakšno bo vreme ♪
- vreménarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vremenarje: vremenarska zanesljivost / ekspr. vremenarska postaja meteorološka postaja ♪
- vremeník -a m (í) knjiž. barometer: vremenik kaže na dež ♪
- vremeníti -ím nedov. (ȋ í) nar. vedriti: vremeniti pod kozolcem ● preg. kakor sveti Jernej vremeni, jesen vsa se drži kakršno je vreme 24. avgusta, takšno bo vso jesen ♪
- vremenokàz -áza m (ȁ á) knjiž. kar kaže, napoveduje vreme: bodeča neža je dober vremenokaz ♪
- vremenoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme ♪
- vremenoslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovje: vremenoslovne raziskave / vremenoslovna služba meteorološka služba ♦ meteor. vremenoslovni radar vremenski radar ♪
- vremenoslóvski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vremenoslovce ali vremenoslovje: vremenoslovski instrumenti / vremenoslovska postaja meteorološka postaja ♪
- vremenotvóren -rna -o prid. (ọ̄) meteor. nanašajoč se na nastajanje vremenskih pojavov: vremenotvorno področje / vremenotvorni procesi ♪
- vremenoznánstvo -a s (ȃ) zastar. vremenoslovje: ukvarjal se je z vremenoznanstvom ♪
- vreménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vreme: vremenski vplivi; vremenske spremembe / vremenski pojavi; vremenske razmere / vremenska napoved / vremenska postaja meteorološka postaja; vremenska služba meteorološka služba / vremenski pregovori; vremenska karta; vremensko poročilo / vremenski podatki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena ♦ meteor. vremenski radar radar, s katerim je mogoče zaznati padavine v širši okolici; vremenska slika opis vremenskih razmer in vremenskih procesov na določenem področju v določenem času ♪
- vrésa -e ž (ẹ́) grmičasta rastlina z igličastimi listi in navadno rdečimi cveti; resa: vresa cvete ◊ bot. jesenska vresa grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih, Calluna vulgaris ♪
- vrèsk vrêska in vréska m (ȅ é, ẹ́) kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zaslišal je vresk pasti ♪
- vréskniti -em in vrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati kratek, rezek glas pri premiku, sprožitvi: zapirač je vresknil ♪
- vrésnat -a -o prid. (ẹ̑) porasel z vreso ali reso: vresnato pobočje ♪
- vrésniti -em in vrêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) knjiž. vreskniti: kavelj na vratih je vresnil ♪
- vrésovka -e ž (ẹ̄) vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso: dodati lončnicam vresovko ◊ bot. vresovke grmi ali polgrmi s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in rdečimi, rožnatimi, belimi ali rumenimi cveti v socvetju, Ericaceae ♪
- vreščálo -a s (á) slabš. kdor (rad) vrešči: turisti so bili prava vreščala / kot psovka kdo te bo poslušal, vreščalo sračje ♪
- vreščáti -ím nedov., vréšči in vrêšči; vréščal in vrêščal (á í) 1. oglašati se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi: gosi, šoje vreščijo; v kletki so vreščale opice; vreščati kot sraka / ekspr. meso je prijetno vreščalo nad plamenom cvrčalo // z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi izražati vznemirjenost, bolečino: čoln se je gugal in ljudje so vreščali; ni oblikovala več besed, samo vreščala je; vreščati od strahu 2. slabš. zelo kričati: ženske so vreščale in se pogajale za ceno; vreščali so, da je šlo skozi ušesa / kaj tako vreščiš, saj slišim glasno govoriš / preh.: ni je razumel, kaj vrešči govori, pripoveduje; na sodišče boš šel, je vreščal; kar naprej vrešči nad njimi jih grobo, glasno ošteva / zvočniki po mestu spet vreščijo // zelo glasno jokati: otrok je kljub zibanju vreščal vreščé: vrešče čofotati po vodi vreščáje neprav. vrešče: ženske so vreščaje
zbežale vreščèč -éča -e 1. deležnik od vreščati: otroci so se vreščeč podili okrog hiše; vreščeča šoja 2. ekspr. rezek, oster: vreščeč glas; vreščeč smeh ♪
- vretênar -ja m (ȇ) izdelovalec vreten: izučiti se za vretenarja ♪
- vretênast -a -o prid. (é) podoben vretenu: vretenasto telo kita, lastovke / vretenasta oblika ◊ anat. vretenasta mišica mišica, ki je v sredini odebeljena, na koncih pa zožena; bot. vretenasta razvrstitev listov vretenčasta razvrstitev listov vretênasto prisl.: vretenasto odebeljeno telo ribe ♪
- vretênce -a s (é) 1. manjšalnica od vreteno: naviti nit na vretence / vretence svile 2. vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico: poškodovati si vretenca / hrbtenična vretenca ∙ ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♦ anat. križna, ledvena, prsna, vratna vretenca 3. bot. cvetni listi, razvrščeni na cvetni osi v isti višini: vretence čašnih, venčnih listov / rastlina s cvetnimi listi v vretencih ♪
- vretênčar in vreténčar -ja m (ȇ; ẹ̑) nav. mn., zool. žival, ki ima (vretenčasto) hrbtenico: sesalci, plazilci in drugi vretenčarji / hladnokrvni vretenčarji; kopenski, vodni vretenčarji; nižji vretenčarji obloustke, ribe in dvoživke ♪
80.087 80.112 80.137 80.162 80.187 80.212 80.237 80.262 80.287 80.312