Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (79.637-79.661)



  1.      vladohlépnost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki hlepi po vladanju: očitati komu vladohlepnost
  2.      vlága  -e ž (á) manjša količina tekočine, zlasti vode, na površini česa, v čem: vlaga prodira, pronica skozi steno; vlaga se širi v parket; navzeti se vlage; izločati, sprejemati, vpijati vlago; prepereti od vlage; biti občutljiv za vlago; zaščititi stavbo pred talno vlago / ekspr. v očeh je začutil vlago solze // vodna para v zraku: zrak je nasičen z vlago / zračna vlaga ◊ fiz. higroskopska vlaga ki jo vpije snov iz zraka; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlaga razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi
  3.      vlagálec  -lca [c tudi lc] m () 1. delavec, ki vlaga: vlagalec sadja v zaboje 2. vlagatelj: vlagalec je dvignil svoj denar / vlagalec pritožbe
  4.      vlagálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na vlaganje: vlagalna priprava / vlagalni sistem
  5.      vlagálka  -e [k tudi lk] ž () delavka, ki vlaga: v tiskarni opravljati delo vlagalke
  6.      vlagálnik  -a m () teh. priprava za vlaganje: vložiti pole v vlagalnik tiskarskega stroja ♦ agr. vlagalnik gnoja del pluga za spravljanje raztrošenega gnoja v brazdo
  7.      vlágati  -am nedov. () 1. dajati kaj v notranjost česa: vlagati film v kaseto; vlagati listke v škatlo / vlagati stekla v okvire / vlagati snope v kozolec ♦ elektr. vlagati disketo v disketno enoto 2. dajati, spravljati živila v neprodušno zaprte steklenice, kozarce, da ostanejo dalj časa užitna, dobra: vlagati gobe, hruške; vlagati v kis; vlagati za zimo 3. dajati kam vloge, da se sproži določen postopek pri upravnih ali sodnih organih: hitro reševati zahtevke, ki jih vlagajo zavarovanci; vlagati v vložišču 4. dajati denar kam, da se poveča njegova količina: vlagati prihranke v banko / vlagati denar na hranilno knjižico 5. uporabljati denar za povečanje premoženja: veliko vlagati / vlagati denar v nepremičnine 6. ekon. uporabljati del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog: vlagati v kmetijstvo, rudarstvo 7. rib. spuščati ribe, rake, zlasti mlade, v tekočo ali stoječo vodo za povečanje količine teh živali v njej: vlagati ribe v zunanje bazene ● publ. vlagati vse sile v kaj zelo se za kaj truditi, si prizadevati; publ. v delo vlagajo veliko truda pri delu se zelo trudijo, si zelo prizadevajo vlágan -a -o: v razvoj industrije vlagana sredstva
  8.      vlagomér  -a m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku; higrometer: vlagomer in toplomer
  9.      vlák  -a m () 1. vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih navadno vleče lokomotiva: vlak (se) iztiri, odpelje; vlaki se križajo na postaji; vlak že prihaja, ekspr. sopiha; ujeti, zamuditi vlak; potovati, voziti se z vlakom; odhod, prihod vlaka / natovarjati, raztovarjati vlak; vstopiti v vlak / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki; električni, motorni vlak; lokalni vlak ki vozi iz središča v določeni manjši kraj; pospešeni vlak potniški vlak na progah med večjima mestoma, ki se ne ustavlja na vseh postajah; potniški, tovorni vlak 2. večja skupina druga za drugo letečih ali plavajočih živali iste vrste: golobji vlak; vlak rib / ribe plavajo proti globljim mestom v vlakih // ekspr. večja skupina drug za drugim se premikajočih predmetov: vlak vozov se premika po cesti / vlak sankarjev se je spustil po pobočju 3. nar. več skupaj zvezanih vej, na katerih se z vlečenjem spravlja zlasti seno v dolino: kolovoz je bil zglajen od vlakov / oče z vilami naklada vlak ● ekspr. bolnik mora s prvim vlakom v bolnišnico nemudoma, takoj; ekspr. s to odločitvijo smo ujeli zadnji vlak izkoristili zadnjo priložnostgled. vlak odrska naprava za dviganje in spuščanje scenske opreme; voj. oklepni vlak z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. maršrutni vlak ki od odpremne do namembne postaje ne spreminja sestave tovora; mešani vlak iz potniških in tovornih vagonov; nabiralni vlak ki prevaža tovor med postajami; odpravnik vlakov
  10.      vláka  -e ž (á) 1. star. vlečenje: mula je bila vajena nošnje, ne pa vlake / pomagati pri vlaki brananju 2. gozd. žlebasta vdolbina v tleh za spravljanje lesa do gozdne ceste, skladišča: po vlakah so spravili hlode k cesti 3. lov. sled, ki se naredi z vlečenjem uplenjene živali po tleh, da se pes po njej uči iskati obstreljeno žival: spustiti psa na začetku vlake 4. nar. več skupaj zvezanih vej, na katerih se z vlečenjem spravlja zlasti seno v dolino: vpregel se je v veliko vlako sena in jo zvlekel k svislim / povezati veje v vlako
  11.      vlákar  -ja m () ekspr. kdor se redno vozi z vlakom na delo, v šolo: v razredu je več vlakarjev
  12.      vlákec  -kca m () 1. ekspr. manjšalnica od vlak: dvakrat na dan pripelje mimo vlakec 2. igrača, ki predstavlja vlak: otrok se igra z vlakcem
  13.      vlákence  -a [kǝn] s (ā) manjšalnica od vlakno: opazovati vlakence pod mikroskopom
  14.      vláknast  -a -o prid. (á) 1. ki je iz vlaken: vlaknasta snov / vlaknasto meso z opaznimi, vidnimi vlakniles. vlaknasta plošča vlaknena plošča 2. ekspr. tanek kot vlakno: vlaknaste korenine
  15.      vláknat  -a -o prid. () 1. ki je iz vlaken: vlaknata plast kokosovega oreha; vlaknata snov / vlaknato meso z opaznimi, vidnimi vlakniles. vlaknata plošča vlaknena plošča 2. ekspr. tanek kot vlakno: vlaknati izrastki
  16.      vlaknén  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz vlaken: vlaknena snov ♦ les. vlaknena plošča plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol, lepil
  17.      vlaknénka  -e ž (ẹ̄) žarg., les. vlaknena plošča: izdelovanje vlaknenk
  18.      vlaknína  -e ž () 1. vlaknata ogrodna snov rastlinskih celičnih sten: sadje vsebuje tudi vlaknino; količina vlaknine v krmi // teh. vlaknata snov, ki se uporablja za izdelovanje tekstilnih vlaken, papirja: predelovati vlaknine; vlaknina rastlinskega izvora; izdelava vlaknin / naravne, umetne vlaknine; poliamidne vlaknine / tekstilne vlaknine 2. biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena
  19.      vlákno  -a s (á) podolgovat, tanek delec snovi kot sestavina a) prediva, niti, tkanine: spresti nit iz vlaken; puliti vlakna iz povesma; dolga, kratka vlakna; debelina, dolžina vlaken / bombažna, lanena vlakna; kemična umetno narejena iz kemičnih, umetnih ali naravnih snovi, sintetična vlakna umetno narejena iz kemičnih, umetnih snovi; kokosova vlakna; listna, semenska vlakna; naravna, umetna vlakna / tekstilna vlakna b) rastline, živalskega, človeškega telesa: rezati meso prečno na vlakna; žagati les v smeri vlaken ● ekspr. poznati kaj do zadnjega vlakna zelo dobro; ekspr. biti komu do zadnjega vlakna zvest zelo, popolnomaanat. mišično vlakno; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; bot. vlakno podolgovata celica z olesenelo ali celulozno membrano; kem. poliamidna vlakna; med. vlakno podolgovat, tanek tkivni delec; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile; steklena vlakna narejena iz omehčanega stekla
  20.      vlákoven  in vlakóven -vna -o prid. (; ọ̄) nanašajoč se na vlak: vlakovni promet / vlakovne zveze ♦ žel. vlakovni odpravnik delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka; vlakovna kompozicija vlak
  21.      vlás  -ú in -a m, mn. vlasjé () zastar. las: njegovi vlasje so sivi
  22.      vlásovec  -vca m () med drugo svetovno vojno pripadnik iz sovjetskih vojnih ujetnikov sestavljenih enot sovjetskega generala Andreja Vlasova, ki se je predal nemškemu okupatorju: vlasovci so ga ubili; oddelek vlasovcev
  23.      vlastelín  -a m () knjiž. zemljiški gospod: mogočen vlastelin
  24.      vlastodŕžec  -žca m () zastar. oblastnik: vojaški vlastodržci
  25.      vláški  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na Vlahe: vlaška naselbina / krščanski vlaški staroselci 2. zastar. italijanski: dobro govoriti vlaški jezik

   79.512 79.537 79.562 79.587 79.612 79.637 79.662 79.687 79.712 79.737  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA