Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
j (79.537-79.561)
- vitoróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima zavite rogove: vitorogi voli ♪
- vítra -e ž (ȋ) 1. tanek trak lesa: cepiti, delati vitre; plesti košare, koše iz viter; klati palico v vitre; povezati z vitro; leskove, vrbove vitre; šop viter // knjiž. plast: med ilovico so bile vitre gline / glavne vitre duševnosti 2. nar. prekmursko pramen: dolge vitre las ♪
- vítrast -a -o prid. (ȋ) ki je iz viter: vitrast koš ♪
- vitráž -a m (ȃ) nestrok. vitraj: gotski vitraži ♪
- vitráža -e ž (ȃ) 1. knjiž. steklo, šipa: vitraže v sobi so počile 2. nestrok. vitraj: vitraže v katedrali ♪
- vitrážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vitraž ali vitražo: vitražna tehnika / vitražno slikarstvo ♪
- vítrih -a m (ȋ) zasilni ključ za odpiranje navadnih ključavnic: vlomilec je z vitrihom odklenil vhodna vrata ♪
- vitrína -e ž (ȋ) kos pohištva z eno stekleno steno ali več za razstavljanje, shranjevanje zlasti manjših predmetov: odkleniti, odpreti vitrino; hraniti zbirko porcelana v vitrini / muzejske vitrine; razstavna vitrina // temu podobna priprava v trgovinah za prikaz prodajnih predmetov: vitrina z urami in nakitom; vitrine s slaščicami / hladilna vitrina z vgrajeno hladilno napravo za hranjenje hitro pokvarljivih živil v trgovini ♪
- vitriól -a m (ọ̑) knjiž. žveplova kislina: iznakaziti komu obraz z vitriolom ♪
- vitrít -a m (ȋ) petr. sestavina premoga brez ohranjene celične strukture: vitrit in fuzit ♪
- viváce [vivače] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja živo: igrati vivace viváce vivácea m stavek ali skladba v tem tempu: glasba preide iz vivacea v largo ♪
- vívat medm. (ȋ) knjiž. naj živi: vivat svoboda / kot pozdrav vivat, vivat; sam.: trikratni vivat našim športnikom ♪
- vívček -čka m (ȋ) lesena pipa s kratko ukrivljeno cevjo: iztrkati, natlačiti vivček ♪
- vívek -vka m (ȋ) zool. po hrbtu zelenkasto črna močvirska ptica z dolgim črnim čopom; priba: vivki vivkajo ♪
- vivipár -a m, mn. tudi vivipára s (ȃ) zool. žival, pri kateri se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče, živorodna žival: proučevati vivipare ♪
- vivipáren -rna -o prid. (ȃ) 1. zool. pri katerem se zarodek razvije v materinem telesu in rodi žive mladiče; živoroden: viviparne živali 2. bot. ki razvije namesto cvetov olistane brstiče: viviparne rastline ♪
- viviséktor -ja m (ẹ́) kdor opravlja vivisekcijo: ugotovitve vivisektorjev ♪
- vívkati -am nedov. (ȋ) dajati skovikanju podobne glasove: pribe vivkajo ♪
- víza -e ž (ȋ) pog. vizum: izdati vizo; zaprositi za vizo; veljavnost vize ♪
- vizionár -ja m (á) 1. kdor je sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: štejejo ga med velike filozofe in vizionarje tega stoletja; idealistični, reformatorski vizionarji; vizionarji razvoja človeške družbe; pesnik vizionar 2. knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnovidec: napovedi vizionarjev ♪
- vizionáren -rna -o prid. (ā) 1. sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionaren pesnik, znanstvenik // ki izraža, kaže kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionarna pesem / upodabljati resničnost v vizionarnih podobah; slikar je ustvaril vizionarno pokrajino / vizionarni cilji, načrti 2. knjiž. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnoviden: dekle je vizionarno / imeti vizionarno moč vizionárno prisl.: vizionarno napovedati kaj ♪
- vizionárka -e ž (á) ženska oblika od vizionar: pesnica vizionarka / knjiž. napovedi vizionarke jasnovidne ženske ♪
- vizionárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vizionarje ali vizionarstvo: vizionarsko doživljanje / vizionarski načrti; vizionarska politika / pripisujejo mu vizionarske sposobnosti jasnovidne ♪
- vizionárstvo -a s (ȃ) notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: umetniško vizionarstvo; utopično vizionarstvo / politično vizionarstvo ∙ knjiž. verjame v svoje vizionarstvo jasnovidnost ♪
- vizír -ja m (í) 1. naprava za naravnavanje navadno merilnega instrumenta na opazovani predmet, točko: vizirji na daljnogledih geodetskih instrumentov; vizir pri fotografskem aparatu ♦ voj. pripomoček iz koncentričnih obročev za namerjanje strelnega orožja na cilj 2. nekdaj premični del šlema, ki zakriva, varuje obraz: spustiti vizir; šlem z vizirjem 3. premični del čelade, ki varuje obraz: čelada z mrežastim vizirjem ♪
79.412 79.437 79.462 79.487 79.512 79.537 79.562 79.587 79.612 79.637