Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (79.337-79.361)



  1.      vikend  tudi weekend -a [víkend] m () 1. manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa, počitniška hišica: imeti, postaviti si vikend; lastniki vikendov 2. pog. sobota in nedelja, ko se navadno ne dela; konec tedna: vikende preživlja v naravi / zadnji vikend je bil doma; kam greš za vikend / dolgi s prostim petkovim popoldnevom in ponedeljkovim dopoldnevom, kratki vikend s prosto samo soboto in nedeljo; neskl. pril.: vikend hišica; vikend naselje
  2.      víkendar  -ja m () pog. lastnik vikenda: pot so naredili vikendarji
  3.      vikendáš  -a m (á) pog. lastnik vikenda: prodajati parcele vikendašem
  4.      víkendski  -a -o prid. () nanašajoč se na vikend: vikendsko naselje / vikendski mir / vikendski turizem
  5.      víkinški  -a -o prid. () nanašajoč se na Vikinge: vikinška ladja; ostanki vikinškega mesta / vikinški muzej
  6.      víkniti  -em dov.) 1. ekspr. vzklikniti: od presenečenja vikniti 2. star. zakričati, zavpiti: jezno je viknila
  7.      vikónt  -a m (ọ̑) v Franciji plemič, za stopnjo nižji od grofa: poročiti se z vikontom / dobiti naslov vikont / biti povišan v vikonta
  8.      vikontésa  -e ž (ẹ̑) v Franciji žena vikonta: s poroko je postala vikontesa
  9.      víla 1 -e ž () razkošneje grajena hiša z vrtom: sezidati vilo in urediti vrt okoli nje; vila ob morju / enodružinska vila
  10.      víla 2 -e ž () mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi: vile so plesale v mesečini; dobra, prijazna, zla vila; bila je lepa kot vila / gorska, vodna vila
  11.      vílar  -ja m () lov. jelen ali srnjak z vilastim rogovjem: šilar, vilar in šesterak
  12.      vílast  -a -o prid. (í) podoben vilam, orodju: vilaste veje ♦ lov. vilasto rogovje rogovje, ki ima na vsakem rogu po en odrastek vílasto prisl.: vilasto razraslo deblo
  13.      víle  víl ž mn.) orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje trave, gnoja: nabosti na vile; nositi gnoj na vilah iz hleva; nalagati seno z vilami; lesene, železne vile; kupiti dvoje vil in grablje / nasaditi vile; vile s tremi roglji / dodati za vile gnoja / gnojne vile s štirimi roglji; senene vile lesene vile s tremi roglji, pri katerih srednji ne leži v isti ravnini; vile za lopatenje z močnimi, ploščatimi roglji; vile za krompir z devetimi do dvanajstimi roglji z odebeljenimi konicami ∙ grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne
  14.      viléda  -e ž (ẹ̑) pog. gobasta krpa iz umetne snovi za uporabo v gospodinjstvu: pobrisati z viledo; neskl. pril.: vileda krpa
  15.      vílice  -lic ž mn.) priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane: nabosti meso na vilice; jesti z vilicami; srebrne vilice; vilice z dvema rogljema; vilice, nož in žlica / desertne vilice; vilice za ribe // temu podobna priprava za držanje česa: vzeti veslo z vilic; obesiti, položiti slušalko na vilice; sprednje, zadnje vilice pri kolesu ◊ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov; muz. glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije; rib. loviti ribe z vilicami s pripravo z roglji; šah. vilice položaj, pri katerem kmet napada dve nasprotnikovi figuri hkrati
  16.      víličar  -ja m () teh. vozilo, navadno motorno, z dvema podaljškoma za dviganje in prenašanje bremena: prevažati tovor s traktorji in viličarji; voznik viličarja
  17.      viličaríst  -a m () žarg., teh. voznik viličarja: dela kot viličarist
  18.      víličast  -a -o prid. (í) podoben vilicam: viličast izrastek; viličasta cepitev žil; viličasta ribja koščica ♦ lov. viličasti lov lov, pri katerem so lovci razporejeni v obliki črke V; teh. viličasti ključ víličasto prisl.: viličasto razcepljen
  19.      víličen  -čna -o prid. () nanašajoč se na vilice: vilični roglji ♦ teh. vilični nakladalnik viličar
  20.      víličiti se  in vilíčiti se -im se nedov.; í ) knjiž. cepiti se, vejiti se: žila, živec se viliči / grapa se viliči v dva jarka
  21.      víličke  -ličk ž mn.) manjšalnica od vilice: žličke, viličke in nožki
  22.      vilínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na vile, bitja: vilinski pajčolan; vile so plesale vilinsko kolo / vilinski kralj / vilinska lepota, milina 2. ekspr. nenavadno, izredno lep: njen vilinski obraz; vilinska deklica vilínsko prisl.: vilinsko vitko telo
  23.      vilovína  -e ž (í) bot. trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, Sesleria: na strmih kamnitih pobočjih rastoča vilovina
  24.      vílski  -a -o prid. () nanašajoč se na vilo, hišo: okrasje na vilskih zidovih / vilska četrt
  25.      vím  -a m () pog. drobno mlet kremenčev pesek, navadno s kemičnimi dodatki, za čiščenje predmetov z drgnjenjem: potresti vim; očistiti z vimom / kupiti tri vime škatle, posode tega peska

   79.212 79.237 79.262 79.287 79.312 79.337 79.362 79.387 79.412 79.437  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA