Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (79.237-79.261)


  1.      vglobíti se  -ím se dov., vglóbil se (ȋ í) knjiž. poglobiti se: vglobiti se v delo / vglobiti se v pesem ● knjiž. vglobiti rastlino z loncem vred v zemljo zakopati ♪
  2.      vgnêsti  vgnêtem dov., stil. vgnetó; vgnêtel in vgnétel vgnêtla, stil. vgnèl vgnêla (é) z gnetenjem spraviti v kaj: vgnesti rozine v testo ♪
  3.      vgozdíti  -ím in vgózditi -im dov., vgózdil (ȋ í; ọ̄) narediti, da kaj pride v tak položaj kot zagozda: vgozditi klin v špranjo; konju se je vgozdil kamen v podkev / ekspr. vgozditi brado med dlani ♪
  4.      vgradítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vgraditi: za vgraditev pripravljen beton / vgraditev merilnih naprav / vgraditev umetnine v prostor ♪
  5.      vgradíti  -ím dov., vgrádil (ȋ í) 1. ob graditvi česa narediti, da pride kaj kam kot sestavni del: v most so vgradili železo in beton / število zidakov, ki so jih vgradili vzidali / celice snov vgradijo; pren., knjiž. v temelje nove države so vgradili svoja življenja ∙ publ. v objekt so vgradili veliko ur prostovoljnega dela za zgraditev objekta so opravili veliko ur prostovoljnega dela ♦ kem. kalcij se vgradi v kosti 2. z namestitvijo, pritrditvijo narediti, da pride kaj v kaj kot sestavni del: vgraditi kad v kopalnico; vgraditi motor v stroj; vgraditi okna vzidati; vgraditi stikala / zavore je vgradil v jeklen okvir vdelal // knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa sploh: pesnik je v novo zbirko vgradil nekaj starejših pesmi / vgraditi demokracijo v družbeni sistem vgrajèn -êna -o: plošča z vgrajenimi instrumenti; v stavbo vgrajen les ♪
  6.      vgrêbsti  vgrêbem dov., vgrébel vgrêbla (é) z grebenjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vgrebsti jamico, žleb v podlago vgrebèn -êna -o tudi vgrêben -a -o: vgrebeni okraski na glinasti posodi ♪
  7.      vhòd  vhóda m (ȍ ọ́) 1. kraj, prostor, kjer se da v kaj priti: braniti, stražiti vhod; stal je pred vhodom in čakal / glavni, posebni, stranski vhod; skrivni vhod v grad / kamnit vhod ♦ anat. vhod v nožnico; elektr. vhod del električne naprave, kjer se dovaja napetost, moč, signal; vhod (elektronskega) računalnika 2. redko vstop, prihod: preprečiti komu vhod; slovesen vhod v mesto ♪
  8.      vhóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vhod: kamnit vhodni obok; vhodna odprtina; vhodna vrata / vhodna kontrola ♦ elektr. vhodni niz podatkov; vhodni signal signal na vhodu električne, elektronske naprave; vhodna napetost napetost na vhodu električne naprave ♪
  9.      vhodíšče  -a s (í) star. vhod: zapeljati skozi vhodišče; vhodišče v palačo ♪
  10.      ví  vé vé zaim., vàs, vàm, vàs, vàs, vámi (ȋ ẹ̑) 1. izraža skupino oseb, ki jih govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; vi ste zdaj še na slabšem kakor mi; tudi ve boste morale sodelovati; ekspr. vsi delamo, vi pa spite; še vi tega ne bi zmogli; elipt. kdo bo za to odgovarjal? Vi; niste vi kar tako / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi, vi in naši prijatelji; mi gremo po drva, ve ženske pa pripravite vse za pečenje b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: vam se še ne mudi; tudi vas so povabili; okrog vas se zbirajo nevarni ljudje; pri vas je lepo / samo pet vas je menda bilo // pesn. izraža, da govoreči ogovarja stvar, pojem, nenavzočo osebo: hej vi, hrasti mogočni; ve, ribice v potoku; o ve, moja mlada leta 2. izraža osebo, ki jo govoreči ogovarja v množini, jo vika: a, vi gospod ste; vi, sem ga vprašal, kaj pa delate; rešite svojega prijatelja! Kaj vam to mar / pog. ste vi prebral knjigo prebrali / ko bi bil jaz vi, bi se ga izogibal na vašem mestu; dovolite, da vam predstavim svoje sodelavce; oprostite, spoštovani, da vas motim / ogovarjati koga z vi 3. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce vam prehitro bije; stric vam je umrl; kako vam je ime 4. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: to so vam bili lepi časi; to vam je bil pravi mož; čudovita je in kakšen glas vam ima 5. izraža nedoločeno osebo, človeka nasploh: blešči se, da vam vid jemlje; hudo je, če vas takole zaničujejo; prim. ti, vidva ♪
  11.      vía  prisl. (ȋ) knjiž. po poti čez, po poti skozi; skozi: potovati v Zagreb via Zidani Most / blago poslati via Ljubljana ♪
  12.      viadúkt  -a m (ȗ) mostu podoben objekt čez suhe globinske ovire: zgraditi viadukt; peljati čez viadukt, po viaduktu; mostovi in viadukti ♪
  13.      vía fácti  [fakti] prisl. (ȋ-ȃ) knjiž. 1. samo po sebi, dejansko: ti nazori ponekod via facti dobivajo veljavo; poostrili so merila in se tako via facti približali kulturnim središčem 2. samovoljno, s silo: via facti izterjevati denar ♪
  14.      víba  -e ž (í) knjiž. spirala: narisati vibo / viba polževe hišice / pot se v vibah vije na vrh ♪
  15.      víbast  -a -o prid. (í) knjiž. spiralast: dvigati se v vibastih zavojih / vibasta cev víbasto prisl.: prah se vibasto vrtinči ♪
  16.      vibrafón  -a m (ọ̑) muz. glasbilo s kovinskimi ploščicami, na katere se udarja z mehkimi kladivci, in valjastimi električnimi resonatorji pod njimi: igrati (na) vibrafon ♪
  17.      víbram  -a m (ȋ) alp. narezana guma, zlasti za planinske čevlje: čevlji z debelim vibramom; odtisi vibrama na snegu; neskl. pril.: vibram podplati; vibram guma ♪
  18.      vibráto  -a m (ȃ) muz. hitro, lahno nihanje višine tona zaradi večje izraznosti, zlasti pri godalih in petju: toni brez vibrata / vibrati pevca, violinista ♪
  19.      vibrátor  -ja m (ȃ) teh. priprava, stroj za proizvajanje kratkih, hitrih nihajev, tresljajev: delati z vibratorjem / električni, ročni vibrator; vibrator za masažo // tak stroj za zbijanje tal, zgoščevanje betona, asfalta: gradbeni delavci z valjarji in vibratorji ♪
  20.      vibrión  -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki upognjene paličice: uničiti vibrione; vibrioni kolere ♪
  21.      vibrírati  -am nedov. (ȋ) 1. nihati, tresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: struna vibrira; motor, sveder je začel močno vibrirati; vibrirati z veliko frekvenco / glas mu vibrira / ekspr. ozračje je vibriralo od številnih glasov // teh. preizkušati, utrjevati s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: vibrirati beton; vibrirati ulitke 2. knjiž. hitro, ponavljajoče se spreminjati glede na moč, stopnjo: v njej je vibriral strah, da se moti / razpoloženja vibrirajo ♪
  22.      vibríren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vibriranje: vibrirni stroj; vibrirna miza / vibrirna masaža ♪
  23.      víc  -a m (ȋ) nižje pog. šala, dovtip: smejati se vicem; pripovedovati vice; masten, nedolžen vic / politični, ribiški vic / v povedno-prislovni rabi to bi bil vic, če bi mu vse odnesli ● nižje pog. biti za vice šaljiv, neresen; nižje pog. no, in v čem je vic tega prizadevanja smisel, namen ♪
  24.      vícati  -am nedov. (ȋ) star. mučiti, trpinčiti: moža je vicala in goljufala / vozniki se vicajo po slabi cesti ∙ star. vicati se v peklu v krščanskem okolju trpeti vícan -a -o: vicane duše ♪
  25.      více  víc ž mn. (ȋ ȋ) 1. v krščanstvu kraj, kjer omejen čas trpijo duše še ne zveličanih: trpljenje duš v vicah; pekel, vice in nebesa / priti v vice; trpi kakor duša v vicah zelo ∙ star. jemati duše iz vic v krščanskem okolju z molitvami, dobrimi deli jih reševati posmrtnega trpljenja ♦ rel. časovno omejeno posmrtno trpljenje tistih, ki še niso zveličani 2. ekspr. neprijetno, neugodno stanje: mislila je, da bo pri njem našla nebesa, pa ima vice / vsakdo mora skozi te vice ♪

   79.112 79.137 79.162 79.187 79.212 79.237 79.262 79.287 79.312 79.337  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA