Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
j (78.862-78.886)
- vèledržáva -e ž (ȅ-ȃ) ekspr. velika država: ozemlje veledržave / rimska veledržava ♪
- vèlefílm -a m (ȅ-í) ekspr. velik, pomemben film: snemanje velefilma ♪
- vèleimeníten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. zelo imeniten: veleimeniten človek / veleimeniten avtomobil ♪
- vèleindustriálec -lca m (ȅ-ȃ) v kapitalistični ekonomiki lastnik ali solastnik enega ali več velikih industrijskih podjetij, tovarn: veleindustrialci in veleposestniki ♪
- vèlekapitalíst -a m (ȅ-ȋ) v kapitalizmu kapitalist, ki je lastnik velikega kapitala: dobički velekapitalistov ♪
- vèlekapitalístičen -čna -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na velekapitaliste: velekapitalistična miselnost / velekapitalistični trusti ♪
- vèlekúščar -ja m (ȅ-ū) knjiž. velik izumrli, kuščarju podoben plazilec: okostje velekuščarja / kopenski, morski velekuščarji ♪
- velélen -lna -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na velevanje: velelni izrazi // lingv. nanašajoč se na zapovedovanje, spodbujanje: velelni medmeti / velelni naklon naklon, ki izraža zapoved, željo; velelna poved poved, ki izraža zapoved, željo; velelna oblika ♪
- vèlelísten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) bot., v zvezi velelistna potonika rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali škrlatnimi cveti, Paeonia mascula ♪
- velélnica -e [tudi u̯n] ž (ẹ̑) lingv. medmet, s katerim se zapoveduje, spodbuja: velelnice daj, hot, marš ♪
- velélnik -a [tudi u̯n] m (ẹ̑) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje velelnega naklona: druga oseba velelnika; naglas velelnika // velelni naklon: poved v velelniku 2. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: delati ljudem dobro je njegov etični velelnik ♪
- velélniški -a -o [tudi u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na velelnik 1: velelniška končnica / velelniška oseba ♪
- vèlemésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na velemesto: velemestne ulice / velemestno življenje ♪
- vèlemésto -a s (ȅ-ẹ́) zelo veliko mesto: živeti v velemestu / milijonska velemesta ♪
- vèlemolékula -e ž (ȅ-ẹ̑) kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč; makromolekula: umetna snov iz velemolekul ♪
- vèlemolékulski -a -o (ȅ-ẹ̑) pridevnik od velemolekula: velemolekulska spojina ♪
- vèlenémec -mca m (ȅ-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja pristaš političnega gibanja za združitev vseh Nemcev: politične ideje velenemcev ♪
- vèlenémški -a -o prid. (ȅ-ẹ́) zgod., v prvi polovici 19. stoletja nanašajoč se na politično gibanje za združitev vseh Nemcev: velenemška organizacija / velenemška ideja ♪
- vèlenémštvo -a s (ȅ-ẹ̑) zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje za združitev vseh Nemcev: črno-rdeče-rumena zastava kot simbol velenemštva ♪
- vèleobràt -áta m (ȅ-ȁ ȅ-á) ekspr. velik (proizvodni) obrat: ustanavljati veleobrate / industrijski, kmetijski veleobrat ♪
- vèleobŕt -i tudi -í ž (ȅ-ȓ) ekspr. obrt velikega obsega: veleobrt je začela uničevati male obrtnike; izdelki veleobrti ♪
- vèlepomémben -bna -o prid. (ȅ-ẹ̄) knjiž. zelo pomemben: velepomemben dogodek / velepomembna oseba ♪
- vèleposéstnik -a m (ȅ-ẹ̑) v nekaterih deželah lastnik veleposestva: odvzeti zemljo veleposestnikom; bogati veleposestniki / zemljiški veleposestnik ♪
- vèleposéstniški -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na veleposestnike: veleposestniška zemlja / v stari Avstriji veleposestniška kurija ♪
- vèleposéstvo -a s (ȅ-ẹ̑) v nekaterih deželah zelo veliko kmetijsko posestvo: delati na veleposestvu; razlastitev veleposestev ♪
78.737 78.762 78.787 78.812 78.837 78.862 78.887 78.912 78.937 78.962