Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (78.762-78.786)


  1.      vèčstèzen  -zna -o [tǝz] prid. (ȅ-ǝ̏) ki ima več stez: večstezno kegljišče ♪
  2.      vèčstókrat  prisl. (ȅ-ọ̑) izraža več sto ponovitev: pod mikroskopom so bakterije povečane večstokrat ♪
  3.      vèčstoléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. star več sto let: večstoletna bukev 2. ki traja več sto let: večstoletno zatiranje ♪
  4.      vèčstránski  -a -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na več strani: večstranski sporazum; večstranska pogodba / večstranski agent / večstranska kritika / publ. večstranska uporaba uporaba za več (različnih) stvari ♪
  5.      vèčtédenski  -a -o [dǝn] prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več tednov: večtedensko deževje ♪
  6.      vèčtíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ima več tirov: večtirna železnica 2. ki obravnava, rešuje kaj na več različnih načinov: večtirno reševanje problemov / večtirna grajenost romana ♪
  7.      vèčtisočglàv  in vèčtisočgláv -áva -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-ȃ) ekspr. ki sestoji iz več tisoč glav: večtisočglava čreda ovc; večtisočglava množica ♪
  8.      vèčtisočléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več tisoč let: večtisočleten razvoj ♪
  9.      vèčúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki traja več ur: večurna hoja / večurna zamuda ♪
  10.      vèčvalénten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini: večvalentne kovine ♦ filoz. večvalentna logika logika, ki ima več logičnih vrednosti ♪
  11.      vèčvédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da kdo več ve kot drugi: z namišljeno večvednostjo se je hotel uveljaviti ♪
  12.      vèčvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura ♪
  13.      vèčvrédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) 1. stanje, lastnost večvrednega: biti prepričan o svoji večvrednosti; zavest večvrednosti / kompleks ali občutek večvrednosti pretirano občutje lastne vrednosti 2. ekon. presežna vrednost: podjetniki so si prilaščali večvrednost skupnega dela ♪
  14.      vèčvrédnosten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na večvrednost: večvrednostna zavest / večvrednostni kompleks ali občutek pretirano občutje lastne vrednosti ♪
  15.      vèčvŕsten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad ♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati ♪
  16.      večvŕsten  -tna -o prid. (ȓ) ki je več vrst: večvrstna opravila ♪
  17.      vèčzlóžnica  -e ž (ȅ-ọ̑) lingv. večzložna beseda: srednji zlog večzložnice ♪
  18.      vèčžílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) elektr. ki je iz več žil: večžilni kabel, vodnik ♪
  19.      véda 1 -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj: znanost se deli na vede, vede pa na discipline; veda, ki proučuje, raziskuje staranje, se imenuje gerontologija; metode, odkritja kake vede; matematika, fizika in druge vede / družbene, naravoslovne vede; jezikoslovje, pravo in druge duhovne vede katerih predmeti so rezultati človekovega duhovnega ustvarjanja; botanika je empirična, logika pa teoretična veda; geološka, literarna, navtična, pravna, zdravniška veda; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture; publ. etnologija, zgodovina in druge nacionalne vede pomembne za uveljavljanje, zavedanje posameznega naroda; šola za politične vede; tehnične, uporabne vede; heraldika, numizmatika in druge pomožne zgodovinske vede // navadno s prilastkom celota spoznanj te dejavnosti: proučevati, študirati literarno vedo; teorija politične vede 2. zastar. znanje: imeti obsežno vedo; človek velike vede 3. zastar. veščina, spretnost: izuriti se v orožju in drugih vedah ♪
  20.      véda 2 -e ž (ẹ̑) nav. mn. vsaka od štirih najstarejših knjig brahmanizma: brati vede; jezik ved ♪
  21.      védanec  in vedánec -nca m (ẹ́; á) nar. gorenjsko 1. bedanec, divji mož: pazi, da te vedanec ne ujame; teči kakor vedanec zelo hitro 2. vedomec: duši ga vedanec / duša nekrščenega otroka je vedanec ♪
  22.      védec  -dca m (ẹ̑) knjiž. kdor veliko ve; vedež: biti vedec med nevednimi ♪
  23.      vedèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) zastar. znan: povej, da postane stvar vsem vedeča; prim. vedeti ♪
  24.      védečen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. star. vedoželjen: vedečen človek; zmeraj bolj sem bil vedečen / vedečni pogledi 2. knjiž. izkušen, razgledan: to je ni naredilo bolj vedečne, temveč še bolj negotovo védečno prisl.: vedečno vprašati ♪
  25.      védečnost  -i ž (ẹ́) star. vedoželjnost: njena vedečnost je znana / z veliko vedečnostjo poslušati / iz vedečnosti iti gledat iz radovednosti ♪

   78.637 78.662 78.687 78.712 78.737 78.762 78.787 78.812 78.837 78.862  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA