Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (78.612-78.636)


  1.      vazálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vazale ali vazalstvo: vazalska pogodba, prisega / vazalska odvisnost ♪
  2.      vazálstvo  -a s (ȃ) 1. zgod. odnos med vazalom in fevdnim gospodom: pojav vazalstva 2. slabš. podrejenost, odvisnost: vazalstvo tujcem ♪
  3.      vazelín  -a m (ȋ) iz nafte dobljena mastna snov a) za mazilo, zaščito kože: namazati si roke, ustnice z vazelinom; tuba vazelina b) teh. za mazivo, zaščito kovin pred rjo: vazelin in parafin / tehnični vazelin; vazelin za stroje ♪
  4.      vazelína  -e ž (ȋ) vazelin: namazati si roke z vazelino / vazelina za stroje ♪
  5.      vazelínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vazelin: vazelinska krema; vazelinsko mazilo / vazelinska tuba ♦ teh. vazelinsko olje rafinirano mineralno olje brez vonja in okusa, z majhno viskoznostjo ♪
  6.      vázen  -zna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vazo: vazna oblika ♦ um. vazno slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s slikanjem lončenih posod ♪
  7.      vázica  -e ž (á) manjšalnica od vaza: otrok je razbil vazico; ozka steklena vazica ♪
  8.      vázomotóričen  -čna -o prid. (ā-ọ́) med. nanašajoč se na oženje in širjenje krvnih žil: vazomotorični živci / vazomotorične motnje ♪
  9.      vážen  -žna -o prid., vážnejši (á ā) 1. pomemben, tehten: važen podatek; novica je važna; to zame ni važno / prehrana je važna za razvoj otroka; na tem področju je živinoreja važnejša od poljedelstva / samemu sebi se zdi važnejši, kot je v resnici / poznal je dela vseh važnejših slovenskih pisateljev / proslavljati važno obletnico 2. žarg. bahav, postavljaški: ne bodi no važen; postati važen zaradi česa; saj ne zna veliko, samo važnega se dela ∙ šalj. biti važen kot marela (v dežju) zelo 3. star. tehten, resen: z važnim glasom je naznanil začetek / z važno kretnjo jim je ukazal, naj utihnejo vážno prislov od važen: važno govoriti, hoditi // v povedni rabi izraža pomembnost, koristnost česa: zaradi priprav je važno vedeti za datum proslave; važno je, da te ne opazijo / ni važno, če boš sodeloval z nami ali ne; sam.: ločevati važno od nevažnega; povedal ni nič važnega ♪
  10.      vážič  -a m (ȃ) žarg. bahač, postavljač: kakšen važič je; imeti koga za važiča / zmerjati koga z važičem ♪
  11.      vážiti se  -im se nedov. (ā ȃ) žarg. bahati se, postavljati se: zakaj se vedno važiš pred njim; važiti se s čim / nikar mu ne verjemi, saj se samo važi ♪
  12.      vážnost  -i ž (á) pomembnost, tehtnost: važnost podatka / zavedati se važnosti odločitve / publ. stvar je velike važnosti / žarg. zaradi svoje važnosti ni nikjer priljubljen bahaštva, postavljaštva // dejstvo, da je kaj pomembno, tehtno: poudarjati važnost glasbene, jezikovne vzgoje ● publ. polagati važnost na obliko pripisovati, dajati (velik) pomen obliki ♪
  13.      vbadálo  -a s (á) priprava za vbadanje: igle, bodala in druga vbadala ♦ arheol. dletasto orodje, navadno iz odbitka ♪
  14.      vbádati  -am nedov. (ȃ) 1. pri šivanju potiskati kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi: vbadati iglo, šivanko v platno, usnje / star. šivilja je še ob nedeljah vbadala šivala // potiskati kaj koničastega v kaj sploh: vbadati iglo v petljo 2. zabadati: vbadala je vilice v krompir, da bi ugotovila, če je kuhan / čebele vbadajo žela v telo napadalca 3. s pritiskanjem česa koničastega v kaj trdnega a) delati, oblikovati kaj: vbadati risbe, znamenja na kožo / vbadati jamice v sneg b) vnašati kaj kam: vbadati barvo pod kožo 4. redko zbadati: vbadati koga v roko ● star. ne vbadaj se v druge ne vtikaj se v druge ♪
  15.      vbetonírati  -am dov. (ȋ) z betoniranjem pritrditi v kaj: vbetonirati cevi, železne palice / vbetonirati vijake v zid ♪
  16.      vbíti  vbíjem dov., vbìl (í ȋ) 1. redko z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabiti: vbiti klin v skalo; vbiti žebelj v steno 2. ekspr. s strogim ravnanjem doseči pri kom kako lastnost: vbiti komu pokorščino; uspelo ji je vbiti ponižnost, strah // navadno v zvezi vbiti v glavo z vztrajnim razlaganjem doseči, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: vbiti komu znanje v glavo / vbiti ljudem svoje prepričanje / kar si vbije v glavo, hoče tudi doseči za kar se trdno odloči ♪
  17.      vbóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzdol, navznoter ukrivljeno obliko: žival je vbočila hrbet / vbočiti pločevino; deska se je vbočila vbóčen -a -o: vbočeni deli površja; stopalo je premalo vbočeno ♦ geom. vbočeni kot kot, manjši od 180°; prim. vbokel ♪
  18.      vbòd  vbôda tudi vbóda m (ȍ ó, ọ́) 1. glagolnik od vbosti: raniti se v prst ob vbodu šivanke v usnje / vbod z iglo // dejanje, pri katerem se potisne koničast predmet v kaj: uboj z vbodom v srce / bolečina ob vbodu injekcijske igle / izpuščaji zaradi vboda žuželke pika 2. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: razkužiti vbod; pordela okolica vboda; njeni prsti so bili polni vbodov / vbod z nožem ga je zelo skelel 3. osnovna prvina pri šivanju, vezenju, ki nastane s potegovanjem niti, napeljane v šivanko, skozi tkanino: vbodi so preveč neenakomerni; stroj izpušča vbode; obšiti rob s posebnim vbodom; majhni, veliki vbodi; ročno, strojno narejeni vbodi ◊ obrt. križni vbod pri katerem se niti prekrižata; ploščati vbod pri katerem so niti druga ob drugi napete tako, da prekrijejo vso obliko vezenine; rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; robni, stebelni vbod; stični vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom; vet. prsni, vratni vbod v prsno votlino, vratni predel pri izkrvavitvi živali ob zakolu ♪
  19.      vbóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vbod: vbodno mesto / vbodna priprava ♦ med. vbodna rana rana, povzročena s koničastim predmetom ♪
  20.      vbodína  -e ž (í) knjiž. vbodlina: vbodina se celi ♪
  21.      vbodlína  -e ž (í) med. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: odkriti vbodlino na hrbtu umorjenega; globoka vbodlina / vbodlina v trebušno votlino ♪
  22.      vbókel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) ki ima navzdol, navznoter ukrivljeno obliko: vbokla ploskev; zrcalo je vboklo ♦ geom. vbokli kot vbočeni kot; prim. vbočiti ♪
  23.      vboklína  -e ž (í) prostor, nastal z ukrivljenjem površine navzdol, navznoter: vboklina na bradi; pločevina z vboklinami / vbokline in izbokline na cesti ♪
  24.      vbókniti  -em dov. (ọ́ ọ̑) redko vbočiti: vbokniti hrbet / deska se je vboknila vbóknjen -a -o: vboknjena ploskev ♪
  25.      vbôsti  vbôdem dov., vbôdel in vbódel vbôdla, stil. vbòl vbôla (ó) 1. pri šivanju potisniti kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi: vbosti šivanko v tkanino // potisniti kaj koničastega v kaj sploh: vbosti konico pletilke v petljo 2. zabosti: vbosti šivanko v blazinico / vbosti z iglo v meh / med pretepom vbosti koga z nožem 3. s pritiskom česa koničastega v kaj trdnega narediti, izoblikovati kaj: vbosti komu znamenje / vbosti sneženemu možu jamice za oči 4. redko zbosti: vbosti koga v roko; poskočil je, kot bi ga vbodel / s šalo vbosti koga ♪

   78.487 78.512 78.537 78.562 78.587 78.612 78.637 78.662 78.687 78.712  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA