Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (77.862-77.886)


  1.      urádnica  -e ž (ȃ) 1. v javni, državni službi zaposlena ženska, ki opravlja uradne, zlasti pisarniške posle: uradnica je pritisnila žig / davčna, poštna uradnica // v podjetju, ustanovi zaposlena ženska, ki opravlja uradne, zlasti pisarniške posle: bančna uradnica 2. zastar. urad, pisarna: vstopiti v uradnico ♪
  2.      urádniček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od uradnik: postal je uradniček; nepomemben, vesten uradniček / bančni, sodni uradniček ♪
  3.      urádnik  -a m (ȃ) kdor je zaposlen v javni, državni službi in opravlja uradne, zlasti pisarniške posle: uradnik mu je izdal potrdilo; imenovati, premestiti, upokojiti uradnika / davčni, občinski, poštni, sodni, železniški uradnik; nižji, višji uradnik / državni uradnik // kdor je zaposlen v podjetju, ustanovi in opravlja uradne, zlasti pisarniške posle: bančni uradnik; uradnik v odvetniški pisarni ♪
  4.      urádniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uradnike: uradniške plače / uradniška družina / uradniški aparat / uradniška miselnost ♪
  5.      urádništvo  -a s (ȃ) uradniki: nameščati uradništvo; uradništvo in delavstvo / nižje, višje uradništvo ♪
  6.      urádnost  -i ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost uradnega: uradnost prostorov / sodnikova hladna, stroga uradnost; odgovor je bil naraven, brez sledu uradnosti ali naklonjenosti 2. knjiž. kar se mora opraviti glede na uradne predpise: opraviti potrebne uradnosti ♪
  7.      uradováti  -újem nedov. (á ȗ) opravljati uradne dolžnosti, uradna opravila: uradovati na matičnem uradu; uradovati v slovenščini; uradovati slovensko / v banki je uradoval trideset let ♪
  8.      uragán  -a m (ȃ) izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki; orkan: divjanje, pustošenje uragana; pren., ekspr. revolucionarni uragan ♪
  9.      uragánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uragan: uraganski alarm / širiti se z uragansko hitrostjo ♪
  10.      urálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Ural: uralska rudna nahajališča ♦ zool. uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis ♪
  11.      urán  -a m (ȃ) kem. težka radioaktivna kovina sive barve, element U: rudnik urana; uporaba urana za gorivo jedrskih elektrarn / naravni uran ♦ fiz. uran 235 izotop urana z atomsko maso 235; metal. obogateni uran ki vsebuje okoli 90 odstotkov v nuklearne namene uporabnega izotopa ♪
  12.      uránov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uran: uranova ruda / uranovi izotopi / uranovo jedro / uranova atomska bomba ♪
  13.      uránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uran: uranske jedrske elektrarne / uransko jedro uranovo ♪
  14.      urár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, izdelovanjem ur: nesti uro k urarju; izučiti se za urarja ♪
  15.      urárna  -e ž (ȃ) redko urarska delavnica, prodajalna ur: vstopiti v urarno; urarna in zlatarna ♪
  16.      urárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na urarje ali urarstvo: urarska delavnica / urarska industrija, obrt / urarski izvijač; urarske klešče ♪
  17.      urárstvo  -a s (ȃ) urarska obrt, industrija: razvoj urarstva v Švici / v sosednji ulici je urarstvo urarska delavnica ♪
  18.      urásti  urástem in urásem dov., urásel in urástel (á) z rastjo postati za mere česa prevelik: da otrok hlačam, hlač ne bi prehitro urastel, so mu kupili nekoliko večje; urasti otroško posteljico; urasti suknjič za nekaj centimetrov ● redko sčasoma otrok take potrebe, želje uraste jim odraste, postane prevelik zanje ♪
  19.      uráščati  -am nedov. (á) z rastjo postajati za mere česa prevelik: otrok je svojim oblekam, svoje obleke hitro uraščal ♪
  20.      uravnálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) knjiž. 1. kdor kaj uravna: uravnalec je zlomljeno kost slabo uravnal / človek postaja zavesten uravnalec medčloveških odnosov uravnavalec 2. regulator, ravnalo: zamenjati uravnalec / avtomatični uravnalec ♪
  21.      uravnálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na uravnavo ali uravnavanje: uravnalni postopek / uravnalna naprava / uravnalne sile ♪
  22.      uravnánost  -i ž (á) knjiž. naravnanost, usmerjenost: idejna, notranja uravnanost ♪
  23.      uravnáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice // redko izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave // narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost 3. redko urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo 4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto 5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode; uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano 6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega 7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu; uravnati koga na glavno cesto 8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah 9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene 10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral ● star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegnil uravnáti se knjiž., v zvezi s po začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi ● zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se uravnán -a -o: uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan ♪
  24.      uravnáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od uravnati: uravnava zidakov / uravnava izpahnjene, zlomljene roke / uravnava naprave; uravnava očesa na bližino prilagoditev / uravnava hudournika / uravnava šolstva ureditev 2. geogr. zaradi erozije, preperevanja uravnano površje: za področje apnenca so značilne široke uravnave ♪
  25.      uravnaválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor kaj uravnava: človek postaja zavesten uravnavalec medčloveških odnosov / trg je uravnavalec proizvodnje ♪

   77.737 77.762 77.787 77.812 77.837 77.862 77.887 77.912 77.937 77.962  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA