Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (77.362-77.386)


  1.      údri  medm. (ȗ) star. izraža udarjanje, pretepanje: ujeli so ga in udri po njem / pomagali so mu, on pa udri po njih jih napade, začne kritizirati; gospodinja je prinesla žgance, otroci pa udri po njih jih začnejo hlastno, hitro jesti; prim. udriti ♪
  2.      udriháč  -a m (á) ekspr. kdor (rad) negativno govori o kom, čem: ne mara ga, ker je udrihač ♪
  3.      udríhati  -am nedov. (ȋ) 1. silovito udarjati: udrihal je, kamor je padlo; udrihati s palico po tleh; udrihati z bičem; močno udrihati 2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno govoriti o kom, čem: spet udriha čez moža; na sestankih večkrat udrihajo po njem / udrihati čez oblast ♪
  4.      udríhniti  -em dov. (í ȋ) 1. silovito udariti: udrihniti z bičem po živali 2. ekspr., v zvezi s čez, po negativno se izraziti o kom, čem: udrihniti čez koga; kadar ga ni, udrihnejo po njem ♪
  5.      údriti  -im dov. (ȗ) zastar. udariti: enega je udril po glavi, drugega sunil v rebra / kot poziv k udarcu, tepežu: udri ga, kaj čakaš; udrite jih, kamor pade, pade ♪
  6.      udrtína  -e ž (í) 1. vdolbina, luknja, nastala zaradi udrtja: v stropu je nastala udrtina; zasuti udrtino; od udarca ima na čelu globoko udrtino 2. gmota zemlje, kamnine, nastala zaradi udrtja navadno stropa podzemeljske jame; udorina: odkopati udrtine ob vhodu v jamo ♪
  7.      udržán  -a -o prid. (á) knjiž. zadržan: resen, udržan človek; bila je mirna in udržana / udržan glas, smeh; udržane kretnje; udržana vljudnost; udržano vedenje / udržana ocena drame udržáno prisl.: udržano se smehljati, vesti; prim. udržati ♪
  8.      udržánost  -i ž (á) knjiž. zadržanost: pokazati, premagati udržanost; kljub udržanosti se je darila razveselil; čustvena, mladeniška udržanost / z udržanostjo sprejeti kaj ♪
  9.      udržáti  -ím dov. (á í) 1. narediti, da se kdo ne premika dalje, ne pade: udržati konja; tovariš v navezi je omahnil in komaj ga je udržal / sod bi se skotalil po bregu, če ga ne bi drevje udržalo zadržalo 2. narediti, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: kadar hoče iti, je nobena sila ne udrži; tega razgrajača dva človeka komaj udržita / ni ga bilo mogoče udržati doma udržáti se knjiž. zadržati se, premagati se: težko se je udržal, da ni nič rekel; prim. udržan ♪
  10.      udúšati  -am nedov. (ū) star. dušiti: mehka trava je udušala korake; njegov glas se je udušal v joku / udušati svoja čustva zadrževati, premagovati ● zastar. kislina uduša vsa živa bitja ubija, uničuje ♪
  11.      uduševáti  -újem nedov. (á ȗ) star. dušiti: trava je uduševala korake / uduševati svoja čustva, hrepenenje zadrževati, premagovati ♪
  12.      udušíti  -ím dov., udúšil (ȋ í) 1. zadušiti: samica je udušila mladiča / skoraj se je udušil v dimu / tesnoba ga je hotela udušiti; udušiti svojo vest 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: udušiti vstajo / razum je udušil nagon; udušiti otrokovo samostojnost / udušiti jok, smeh; udušila je solze, ki so ji silile v oči / udušiti bolečino, strah 3. zmanjšati jakost zvoka: ropotanje strojev je udušilo besede; preproga uduši korake 4. redko pogasiti: ogenj so s težavo udušili / udušiti cigareto v pepelniku ugasniti 5. ekspr. popiti, izpiti: udušili so veliko vina / steklenico je hitro udušil udušèn -êna -o: udušen glas; prisl.: udušeno krikniti ♪
  13.      uenosmériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. narediti, da dobi, ima kaj eno smer, usmerjenost: uenosmeriti promet / pisec je interpretacijo poenostavil in uenosmeril uenosmérjen -a -o: uenosmerjena razlaga ♪
  14.      ùf  in úf medm. (ȕ; ȗ) 1. izraža olajšanje, sprostitev po napetosti, naporu: uf, zdaj je konec; uf, uf, komaj sem prišel sem gor 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uf, kako me boli 3. izraža zoprnost, mraz: uf, kar tresem se od mraza 4. izraža nejevoljo: uf, kakšna si; kaj pa je? Že spet to, uf 5. izraža podkrepitev trditve: uf, kako je vroče; uf, popolnoma sem pozabil ♪
  15.      ufológ  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z raziskovanjem neznanih letečih predmetov: svetovni kongres ufologov ♪
  16.      ufolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ufologe ali ufologijo: ufološke raziskave / ufološko društvo ♪
  17.      uganítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od uganiti: uganitev imena ● star. ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen ♪
  18.      uganíti  in ugániti -em dov. (ȋ á) 1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: uganil je njene misli, skrite namene, želje; uganil je, da bo deževalo; uganila je, koliko je star; to je lahko, težko uganiti / iz njegovih besed je uganil, kdo je; po njenih očeh je uganil resnico / ekspr. vedeževalka ji je vse uganila pravilno napovedala prihodnost 2. rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: kdor bo prvi uganil, bo dobil nagrado / uganiti naslov pesmi; uganiti osebo / uganiti uganko rešiti 3. star. ugotoviti, spoznati: kmalu so uganili, da krade / težko je uganil bistvo problema dojel, razumel ● pog., ekspr. ti jo zmeraj uganeš pravilno poveš, narediš; pog. v veseli družbi so marsikatero uganili povedali so več domislic, šal; pog. uganiti nepremišljenost, neumnost narediti, zagrešiti; pog. prisedita, bomo kakšno pametno uganili se bomo kaj pametnega pogovorili ugánjen -a -o: uganjena beseda ♪
  19.      ugánka  -e ž (ȃ) 1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti: brati, objaviti uganke; razrešiti, rešiti, ekspr. razvozlati uganko; zastaviti komu uganko; lahka, težka uganka / besedna uganka; uganke v verzih / Župančičevih Sto ugank // grafični lik, risba ali skupek zlogov za zabavo, razvedrilo, iz katerega je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed: zadaj so navedene rešitve vseh ugank; križanke in druge uganke / glasbene, slikovne, zlogovne uganke 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: to je za mnoge uganka; kako je prišlo do nesreče, je bilo vsem uganka / raziskave bodo razrešile marsikatero uganko o delovanju vulkanov / on je zame velika uganka / to je večna uganka človeškega življenja ● ekspr. govorila je v ugankah ne naravnost, prikrito ♪
  20.      ugánkar  -ja m (ȃ) sestavljavec ali reševalec uganke: navdušen ugankar; društvo ugankarjev ♪
  21.      ugánkarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ugankarje ali ugankarstvo: ugankarski kotiček v časopisu / ugankarski klub ugánkarsko prisl.: ugankarsko zanimive besede ♪
  22.      ugánkarstvo  -a s (ȃ) dejavnost ugankarjev: ukvarjati se z ugankarstvom ♪
  23.      ugásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (á) 1. ki je prenehal goreti: ugasla sveča / prižgal je ugaslo pipo 2. ki je prenehal svetiti: ugasle luči na cestah / ekspr. ugasli mesec 3. knjiž. ki je prenehal biti, obstajati: ugasla ljubezen / ugasla bolečina / ugaslo upanje 4. knjiž. ki ne izraža, ne kaže čustev, volje do udejstvovanja: govoril je z ugaslim glasom; ugasel pogled; gledala ga je z ugaslimi očmi 5. pog. izključen, izklopljen: sedela sta ob ugaslem televizijskem sprejemniku ● knjiž. ugasle barve blede, neizrazite ◊ geogr. ugasli ognjenik ognjenik, ki ne bruha več; prim. ugasniti ♪
  24.      ugasíti  -ím dov., ugásil (ȋ í) 1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasiti vžigalico / ugasiti svečo / ugasiti ogenj // nepreh., redko prenehati goreti; ugasniti: plamen je ugasil / zadnja iskrica upanja je ugasila 2. narediti, da kaj preneha svetiti; ugasniti: legla je in ugasila luč 3. pog. izključiti, izklopiti: ugasiti radijski sprejemnik ● ugasiti apno živo apno politi z vodo; ekspr. z vinom (si) je ugasil žejo s pitjem vina je dosegel, da ni bil več žejen ◊ metal. ugasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju; zakaliti ugašèn -êna -o: ugašena sveča; žeja je bila kmalu ugašena ♪
  25.      ugáslost  -i ž (á) lastnost, značilnost ugaslega: ugaslost ognja, plamena / knjiž. ugaslost oči ♪

   77.237 77.262 77.287 77.312 77.337 77.362 77.387 77.412 77.437 77.462  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA