Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (77.187-77.211)



  1.      tútorstvo  -a s (ū) knjiž. varuštvo, skrbništvo: sprejeti tutorstvo / lastiti si tutorstvo nad kom; idejno, politično tutorstvo
  2.      tútti  [tuti] prisl. () označba za igro, petje celotnega orkestra, zbora vsi (skupaj): pri nekaterih baladah nastopa delitev petja na solo in tutti; neskl. pril.: tutti mesta v skladbi
  3.      tútu  medm. (ū) za uspavanje otroka: peti: tutu, tutu / aja tutu; aja tutaja, aja tutu
  4.      tutú  in tútu medm. (; ) posnema glas hupe, trobljenje: pred ovinkom je zatrobil: tutu, tutu / pesn. pomlad je že tu, tututu, so zatrobile trobentice
  5.      tùuráden  -dna -o prid. (-) pisar. nanašajoč se na tukajšnji urad: tuuradni dopis tùurádno prisl.: tuuradno se potrjuje
  6.      tùzémski  -a -o prid. (-ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na kaj tu, na zemlji: gospodarstvo, politika in druga tuzemska področja / tuzemsko življenje
  7.      tuzémski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. nanašajoč se na ozemlje, dežele tostran državne meje: tuzemski transport; inozemski in tuzemski / tuzemski izdelki domači izdelki
  8.      tuzémstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. ozemlje, dežele tostran državne meje: tuzemstvo in inozemstvo / nakup v tuzemstvu nakup doma, v domači državi
  9.      TV  in tv [tevé] ž neskl., tudi TV TV-ja in tv tv-ja m (ẹ̑) kratica televizija: sporočiti po radiu in TV; neskl. pril.: TV sprejemnik
  10.      tvár  -í ž () knjiž. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: spreminjati tvar / mrtva, živa tvar
  11.      tváren  -rna -o prid. (á ā) knjiž. 1. snoven, materialen: tvarni svet / tvarni zgodovinski viri / tvarni in duševni pojavi 2. gmoten, materialen: tvarne dobrine; tvarne koristi tvárno prisl.: oborožena akcija je bila moralno in tvarno mogoča; biti tvarno preskrbljen
  12.      tvarína  -e ž (í) knjiž. 1. snov, materija: telesa so iz tvarine; les je heterogena tvarina / eksplozivne, gorljive tvarine 2. snov, material: zlato in druge tvarine za okrasne izdelke / odvažati tvarino 3. snov, gradivo: urejati tvarino; ima dovolj tvarine za razpravo 4. (učna) snov, vsebina: poglobiti se v tvarino / za izpit je ponovil vso učno tvarino
  13.      tvarínski  -a -o prid. () knjiž. snoven, materialen: tvarinski svet ∙ knjiž. tvarinski obseg zbornika snovni, vsebinski
  14.      tvarívo  -a s (í) redko snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kot tvarivo uporabljajo bambus // snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se razlikujeta po tvarivu
  15.      tvárnost  -i ž (ā) knjiž. snovnost, materialnost: tvarnost teles / raziskovati tvarnost; tvarnost in duhovnost
  16.      tvéganost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost tveganega: tveganost takega ravnanja / to je združeno z veliko tveganostjo
  17.      tvégati  -am dov. in nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. za dosego cilja iti v nevarnost a) da se doživi kaj nezaželenega, slabega: nikoli ne tvega, igra zelo previdno; drzni, pogumni tvegajo; kdor gre v gorečo hišo, tvega, da se zaduši / tvegati napad; ni tvegal priti / zdravniki operacije niso tvegali / tvegati pljučnico; tvegati poraz, posmeh / tvegati nevarnost izpostaviti se nevarnosti b) da se izgubi kaj: tvegati premoženje; tvegati življenje za prijatelja; ekspr. tvegati glavo 2. publ. biti v nevarnosti zmote, očitkov: tvegati napoved, trditev tvegáje: preskakoval je ovire, tvegaje, da pade tvegajóč -a -e: tvegajoč, da se zaduši, plane v gorečo hišo tvégan -a -o: tvegana odločitev; tvegana operacija ♦ jur. tvegana pogodba pogodba, pri kateri je korist odvisna bolj od naključja kot od prizadevanja strank
  18.      tvégav  -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. 1. ki rad tvega: tvegav človek; postajal je nepreviden in tvegav 2. tvegan: tvegava dejanja / tvegav izraz
  19.      tvégavec  -vca m (ẹ̄) knjiž. kdor rad tvega: drzen tvegavec
  20.      tvégavost  -i ž (ẹ̄) knjiž. 1. lastnost, značilnost tvegavega človeka: fantovska podjetnost in tvegavost 2. tveganost: tvegavost takega ravnanja
  21.      tvésti  tvézem in tvêsti tvêzem nedov., tvézel; tvézen (ẹ́; é) slabš. govoriti, pripovedovati veliko neresničnega, izmišljenega: kaj vse jim je tvezel; tvesti komu o dekletih / tvesti laži, neumnosti / da ne boš o tem tvezla drugim govorila, pripovedovala
  22.      tvéza  -e ž (ẹ̄) knjiž., slabš. neresnična, izmišljena govorica, pripoved: ponavljati, širiti kake tveze
  23.      tvéziti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) neustalj. tvesti: kaj vse so tvezili po mestu / tveziti komu laži
  24.      tvíd  -a m () groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče: kupiti svetlo rjav tvid; krilo, plašč iz tvida / ekspr. bila je v tvidu oblečena v tvidasto oblačilo
  25.      tvídast  -a -o prid. () ki je iz tvida: tvidast kostim, plašč / tvidasto blago

   77.062 77.087 77.112 77.137 77.162 77.187 77.212 77.237 77.262 77.287  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA