Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
j (77.062-77.086)
- túf 2 -a m (ȗ) žarg., obrt. 1. skupek cvetlic, pokončno zataknjenih v mah, gobo, za na grob, h krsti, žalni aranžma: naročiti tuf v cvetličarni 2. na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; lasni vložek: vpeti tuf v lase ♪
- tufít -a m (ȋ) petr. usedlina s primesjo tufa: plast tufita ♪
- túfski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na tuf1: tufske plasti / tufska kamnina ♪
- tugováti -újem nedov. (á ȗ) star. žalovati, tožiti: tugovati za izgubljeno srečo / njegova pesem le tuguje / tugoval jim je, kako je zapuščen se pritoževal ♪
- túhna -e ž (ū) nižje pog. pernica: odeti se v tuhno ♪
- tuhtáč -a m (á) pog., ekspr. kdor (rad) premišlja, razglablja: redkobeseden tuhtač ♪
- túhtati -am nedov. (ú) pog. premišljati, razglabljati: zmeraj nekaj tuhta; tuhtati o življenju; tuhta, kje bi dobil denar / tuhtal je in tuhtal, čas pa je tekel tuhtáje: tuhtaje ležati tuhtajóč -a -e: tuhtajoč fant ♪
- túhtav -a -o prid. (ú) pog. ki (rad) premišlja, razglablja: tuhtav človek ♪
- túhtavec -vca m (ú) pog. kdor (rad) premišlja, razglablja: po naravi je tuhtavec; samotarski tuhtavec ♪
- tùintàm in tù in tàm prisl. (ȕ-ȁ) 1. na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: vrt zeleni, tuintam cvete drevo; sneg se je tuintam udiral do kolen; tuintam ob cesti smo videli velike skale 2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tuintam poglejte v sobo k bolniku; le tuintam je rekel kako besedo; prim. tu ♪
- túkalica -e ž (ū) zool. manjša močvirska ptica selivka z rjavkastim, belo pisanim perjem po hrbtu in razmeroma dolgimi nogami, Porzana: oglašanje tukalice / grahasta, pritlikava tukalica ♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula ♪
- tukán -a m (ȃ) zool. velika ptica Južne in Srednje Amerike z zelo velikim pisanim kljunom, ki se hrani s sadeži, Ramphastus: loviti tukane zaradi perja / orjaški tukan ♪
- túkec -kca m (ȗ) zastar. potuhnjenec, premetenec: tukec je, na vse pokima, naredi pa po svoje ♪
- túkla -e ž (ȗ) nar. štajersko jabolčnik: piti tuklo ♪
- túl 1 -a m (ȗ) cevasta priprava za hranjenje, nošenje puščic: napolniti tul s puščicami; obesiti si tul čez rame; lesen, usnjen tul / redko vtakniti nož v tul v nožnico // kar je po obliki temu podobno: zatakniti baklo v tul / zviti papir v tul v cev, tulec ♦ etn. pastir trobi na tul, v tul na rog, v rog iz lubja ♪
- túl 2 -a m (ȗ) zastar. tanka, mrežasta tkanina iz bombaža ali kemičnih vlaken; til: pajčolan iz tula ♪
- túlast 1 -a -o prid. (ȗ) podoben tulu, tulcu: tulasta priprava ♦ igr. tulasta izpolnjevanka izpolnjevanka iz besed, ki so tulci; teh. tulasta podpora podpora, katere ožji del se da, vstavi v sosednji širši del ♪
- túlast 2 -a -o prid. (ȗ) zastar. ki je iz tila; tilast: tulast pajčolan ♪
- túlast 3 -a -o prid. (ū) nar. neumen, omejen: tulast fant ♪
- túlba -e ž (ȗ) ekspr. tuljenje: tulba volkov / tulba gledalcev ♪
- túlček -čka m (ȗ) manjšalnica od tulec: papirnati tulčki / nekdaj cigaretni tulček papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta ♪
- tùle stil. tulè prisl. (ȕ; ȅ) ekspr. tu: tule čakam že pol ure / tam gori je še zima, tule doli pa pomlad / prav tule je sedela / odpočij se tule na terasi; tule pod oknom / kaj meni mar ti papirji, tule jih imaš ♪
- túlec -lca m (ȗ) 1. cevasta priprava a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec za kvačko; tulec za zobno ščetko c) kot del naboja, ki ostane po izstrelitvi krogle: vojaki so pobirali tulce; stresti smodnik iz tulca; medeninast tulec // cevast predmet, element, v katerega se kaj da, vstavi: svinčnik, podaljšan s tulcem; vtakniti svečo v tulec svečnika / nekdaj tulec za cigarete papirnata cevka, ki se napolni s tobakom, da nastane cigareta // kar ima cevasto obliko sploh: zviti papir v tulec / model (za potico) s tulcem 2. redko tuljava: naviti sukanec na tulec / tekstilni tulec 3. knjiž. tok: tulec za očala / tulec za pištolo 4. knjiž., redko kornet: kepica sladoleda v tulcu / testeni tulec 5.
teh. kos cevi, odrezan pravokotno na vzdolžno os: povezati, stisniti s tulcem / spojni tulec; tulci vezalk za čevlje 6. obrt. polizdelek iz klobučevine, iz katerega se oblikuje klobuk: valjati tulce; klobučevinasti tulci / moški, ženski tulec // temu polizdelku podobno pokrivalo: pokriti si glavo s tulcem ◊ bot. večji ovršni list, ki obdaja socvetje; igr. beseda, ki je navadno somerni notranji del kake druge daljše besede; lov. past iz votlega debla in težkega ošiljenega kola, ki usmrti žival; zool. trden, na spodnjem koncu cevast osrednji del ptičjega peresa ♪
- tùlele stil. tulèle prisl. (ȕ; ȅ) ekspr. tu, tule: tulele poglejmo / tulele v vasi ♪
- túlež -a m (ȗ) ekspr. 1. tuljenje: slišati tulež; tulež volkov / tulež letal nad mestom 2. redko kdor tuli: on je nesramen tulež ♪
76.937 76.962 76.987 77.012 77.037 77.062 77.087 77.112 77.137 77.162