Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
j (76.912-76.936) 
- trošarína -e ž (ȋ) jur., do 1948 davščina od določenih snovi, stvari, namenjenih porabi: plačevati, predpisati trošarino; trošarina od vina, na vino ♪
- trošarínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trošarino: trošarinski predmet / trošarinski urad ♪
- tróšek -ška m (ọ̑) star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške ♪
- tróšen -šna -o prid. (ọ̑) zastar. trhel, preperel: trošno ostrešje / trošne vrvi ♪
- trôšica -e ž (ó) star. trohica: trošica upanja je še ♪
- trošíti in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ȋ ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati ● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava ♪
- tróšt -a m (ọ̑) nižje pog. 1. tolažba, uteha: v sili je vsak trošt dober 2. upanje: trošt se ni izpolnil / nimam trošta, da bi se kmalu spet videli ♪
- tróštati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. tolažiti: troštali so nas, da je najhujše že minilo tróštati se upati, pričakovati: ne troštamo se več lepih dni; živeti moramo in se troštati, da bo bolje ♪
- trót -a m (ọ̑) 1. čebelji samec: trot se izleže iz neoplojenega jajčeca; troti in čebele; biti len kot trot zelo ♦ čeb. trot opraši matico 2. ekspr. kdor ne živi od lastnega dela, ampak na stroške drugega: tega trota ne bomo več redili / družbeni troti družbeni zajedavci, paraziti 3. ekspr. omejen, neumen človek: pusti tega trota, saj ne ve, kaj govori / kot psovka trot neumni ♪
- trótamôra -e ž (ọ̑-ó) etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro: zibelka z vrezano trotamoro ♪
- trotàv -áva -o prid. (ȁ á) čeb. ki zalega neoplojena jajčeca: trotava matica / trotava čebelja družina ♪
- trotávost -i ž (á) čeb. pojav, da matica ali kaka čebela zalega neoplojena jajčeca ♪
- trotíl -a m (ȋ) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: eksplozija trotila; bomba s trotilom ♪
- trótíren -rna -o prid. (ọ̑-ȋ) tritiren: trotirna proga / trotirni sistem upravljanja ♪
- trotoár -ja m (ā) raba peša pločnik: stopati po trotoarju; cesta s trotoarjem ♪
- trótovec -vca m (ọ̑) čeb. čebelja družina, v kateri matica ali čebele zalegajo neoplojena jajčeca: čebelja družina se izrodi v trotovec; zdravljenje trotovca ♪
- trotovína -e ž (í) čeb. celice, v katerih se razvijajo troti: graditi trotovino; zalega v trotovini ♪
- trótovka -e ž (ọ̑) čeb. matica ali vsaka od čebel, ki zalega neoplojena jajčeca: v brezmatičniku postanejo čebele trotovke / čebela, matica trotovka ♪
- trótovski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trote: trotovska zalega / trotovska celica / sam sebi se je zdel odvečen, neuporaben, trotovski ♪
- trótovstvo -a s (ọ̑) ekspr. življenje ne od lastnega dela, ampak na stroške drugega: obsojati trotovstvo in uživaško brezdelje ♪
- trováti trújem nedov. (á ú) zastar. zastrupljati: trovati vodo / drug drugemu trujeta življenje ♪
- tróvesláča -e ž (ọ̑-á) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel: antične troveslače; plovba troveslače ♪
- tróvpréga -e ž (ọ̑-ẹ̑) vprega s tremi živalmi: peljati se s trovprego / voditi trovprego tri v voz vprežene živali / redko ruska trovprega ruska trojka ♪
- tróvŕsten -tna -o prid. (ọ̑-ȓ) 1. ki je treh različnih vrst: kamenčki so trovrstni: beli, rdeči in pisani; trovrstno blago 2. postavljen v treh vrstah: trovrstni sprevod ♪
- trózvéza -e ž (ọ̑-ẹ̑) vojaška ali politična zveza treh držav: ustanoviti trozvezo; armade trozveze ♦ zgod. zveza Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije leta 1882 ♪
76.787 76.812 76.837 76.862 76.887 76.912 76.937 76.962 76.987 77.012 
