Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (76.837-76.861)


  1.      trófičen  -čna -o prid. (ọ́) med. nanašajoč se na prehranjenost organizma, organa, tkiva: trofična motnja organa / trofični živec ♪
  2.      tróglàv  in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora ♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake ♪
  3.      troglodít  -a m (ȋ) 1. človek, ki prebiva v jamah, votlinah: jamska bivališča trogloditov; prazgodovinski trogloditi 2. knjiž., ekspr. grob, neizobražen človek: ta človek je pravi troglodit ♪
  4.      troglodítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na troglodite: trogloditska bivališča / trogloditsko življenje ♪
  5.      trôha  -e ž (ó) ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: daj mi troho kruha / troha poguma, upanja / v njem ni niti za troho usmiljenja // v prislovni rabi malo, nekoliko: troho ga ima, da bi odšel; na vse se troho razume; niti za troho se ni ustrašil ● zastar. troha se mu je zadrla v prst iver; ekspr. niti trohe si ne da dopovedati prav nič; ekspr. te besede so do trohe resnične popolnoma ♪
  6.      trôhica  -e ž (ó) manjšalnica od troha: porabila je zadnjo trohico moke / niti trohice prahu ni na policah prav nič / vlili so jim trohico upanja / trohico vplivati na kaj ∙ ekspr. niti trohice nismo razumeli prav nič ♪
  7.      trohnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) razkrajati se, razpadati zlasti zaradi delovanja vlage: les trohni; truplo trohni v grobu; gniti in trohneti ∙ slabš. že leta trohni v tem kraju živi v nedejavnosti, negibnosti ♦ biol. razkrajati se zaradi delovanja mikroorganizmov ob primerni vlagi in toploti trohnèč -éča -e: trohneč les; trohneče listje; trohneča trupla ♪
  8.      trohnív  -a -o prid. (ȋ í) star. trohljiv: trohniv les; trohnivo telo / trohniv štor trhel ♪
  9.      trohnôba  -e ž (ó) razkroj, razpad organskih snovi zlasti zaradi delovanja vlage: trohnoba lesa / gozdna trohnoba / trohnoba je načela mlin ♦ gozd. lesna glivična bolezen, pri kateri se les razkraja, rjava trohnoba glivična bolezen zlasti iglavcev, pri kateri se les rjavo obarva // kar nastane s trohnenjem: odstraniti trohnobo; duh po trohnobi ♪
  10.      trohnôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na trohnobo ali trohnenje: trohnobni proces / trohnoben vonj / trohnobna klet / trohnoben štor trhel ♪
  11.      tróimén  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. ki ima tri (različna) imena: troimena reka ♦ polit. troimeni narod v stari Jugoslaviji, po pojmovanju nekaterih političnih skupin narod, ki ga sestavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci ♪
  12.      tróinpólsôben  -bna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ọ̑-ō) v zvezi troinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe in kabinet: kupiti troinpolsobno stanovanje ♪
  13.      trokár  -ja m (ȃ) med., vet. priprava iz cevke in votle igle s trirobo konico zlasti za odvzemanje telesnih tekočin iz telesnih votlin: prebosti napeto črevo živali s trokarjem / punkcija jeter s trokarjem ♪
  14.      trókŕp  -a -o prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-r̄) bot. ki je iz treh krp, delov: trokrpi listi / trokrpi javor javor s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum ♪
  15.      trókŕpar  -ja m (ọ̑-ȓ) nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele; trilobit: fosili trokrparjev ♪
  16.      tróla 1 -e ž (ọ̑) 1. žarg., elektr. trolejbusni tokovni odjemnik: izklopiti trolo 2. pog. trolejbus: čakati na trolo ♪
  17.      trólíst  -a m (ọ̑-ȋ) knjiž. list, sestavljen iz treh lističev: deteljni, hrastovi trolisti ♦ um. trilist ♪
  18.      trólísten  -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima tri liste: trolistni okrasek ◊ um. trolistno krogovičje trilistno krogovičje ♪
  19.      trómba  -e ž (ọ̑) 1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: narediti trombo iz ovnovega roga; zatrobiti na trombo // kar je po obliki temu podobno: cvet z veliko trombo ♦ meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad morjem, navadno s pokončno osjo 2. star. trobenta: igrati na trombo / vojaška tromba je zatrobila budnico // trobljenje: zaslišal se je žvižg sprevodnika in tromba vlakovodje; tromba ob budnici, za budnico ♪
  20.      tromblón  -a m (ọ̑) voj. cevast nastavek za na konec puškine cevi, na katerega se pritrdi tromblonska mina: pritrditi tromblon // žarg. tromblonska mina: izstreliti tromblon ♪
  21.      tromblónka  -e ž (ọ̑) žarg., voj. tromblonska mina: ranili so ga drobci tromblonke ♪
  22.      tromblónski  -a -o prid. (ọ̑) voj., v zvezah: tromblonski naboj naboj, s katerim se izstreli tromblonska mina; tromblonska mina mina, ki se s puško izstreli na krajšo razdaljo ♪
  23.      trombocít  -a m (ȋ) nav. mn., biol. brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi, krvna ploščica: ugotavljati število trombocitov v kubičnem centimetru krvi ♪
  24.      trombón  -a m (ọ̑) muz. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom; pozavna: igrati trombon ♪
  25.      trombóza  -e ž (ọ̑) med. strjevanje krvi v žilah ali srčnih votlinah pri živem organizmu: zdraviti trombozo; zboleti za trombozo ♪

   76.712 76.737 76.762 76.787 76.812 76.837 76.862 76.887 76.912 76.937  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA