Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (76.737-76.761)



  1.      trírób  -a -o prid. (-ọ̑ -ọ̄) ki ima tri robove: triroba letev; trirobo strgalo ♦ bot. trirobi biček rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih in ima trirobo steblo, Schoenoplectus triquetrus
  2.      triróg  -a m (ọ̑) trirogeljnik: dati si trirog na glavo
  3.      trísôben  -bna -o prid. (-ō) v zvezi trisobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: preseliti se v trisobno stanovanje
  4.      tríste  prisl. () muz., označba za izraz izvajanja žalostno
  5.      trísto  štev. neskl., stil. trísto trístotih () izraža število ali številko tristo [300]: prevoziti tristo kilometrov; v tristo letih / obrniti se za tristo šestdeset stopinj 360° / kot kletvica: tristo hudičev, kje pa je; tristo kosmatih; tristo zelenih, tako pa ne gre / kot podkrepitev tristo mačkov, da ga ne ujameš ● pog. zebe me kot tristo hudičev, tristo medvedov zelo
  6.      trístòp  -ópa m (- -ọ̄) vrsta iz treh vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi tristop je odkorakal; iti v tristopih
  7.      trístópen  -pna -o prid. (-ọ̑) 1. nanašajoč se na tristop: tristopne kolone 2. tristopenjski: tristopni razvoj 3. lit. sestavljen iz treh stopic: tristopni verz
  8.      trístránski  -a -o prid. (-á) nanašajoč se na tri strani: tristransko zobčanje papirja / pogovori so bili tristranski; tristranska izjava ◊ strojn. tristranski bat vrteči se bat, ki je na treh straneh v stiku z delovno snovjo
  9.      tríštéven  -vna -o prid. (-ẹ̄ -ẹ̑) v zvezah: bot. trištevni cvet cvet, pri katerem je vsako vretence iz treh listov; min. trištevna os simetrijska os, glede na katero je geometrijska tvorba trikratno simetrična
  10.      tríštevílčen  -čna -o prid. (-) mat. ki je iz treh številk: trištevilčno število
  11.      trítédenski  -a -o [dǝn] prid. (-ẹ̑) 1. ki traja tri tedne: tritedenski tečaj; zamuda je že tritedenska 2. star tri tedne: tritedenski mladič
  12.      trítíren  -rna -o prid. (-) 1. ki ima tri tire: tritirni most; tritirna proga 2. ki obravnava, rešuje kaj na tri različne načine: tritirni sistem upravljanja
  13.      trítočkóven  -vna -o prid. (-ọ̄) pritrjen v treh točkah: tritočkovna priključna naprava ♦ avt. tritočkovni varnostni pas
  14.      tritól  -a m (ọ̑) nestrok. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami, strok. trinitrotoluen: eksplozija tritola
  15.      tríton  -a m () v grški mitologiji moško bitje, ki je od pasu navzdol riba: tritoni in nereide
  16.      trítónski 1 -a -o prid. (-ọ̑) težek tri tone: tritonski tovor // ki ima nosilnost tri tone: tritonski tovornjak; dvigalo je tritonsko
  17.      trítónski 2 -a -o prid. (-ọ̑) muz. ki je iz treh tonov: tritonsko zaporedje
  18.      trítráčen  -čna -o prid. (-) um., navadno v zvezi tritračna pletenina okrasni motiv, sestavljen iz treh prepletajočih se trakov
  19.      triúmf  -a m () 1. pri starih Rimljanih slavnostni sprejem zmagovitega vojskovodje in njegove vojske v Rimu: prirediti triumf / voditi zajete vojake v triumfu v sprevodu ob tem sprejemu 2. knjiž. izredna, velika zmaga: triumf je pripadel našemu moštvu; triumf nad sovražnikom / triumf razuma // zmagoslavje: komaj se je premagal, da je skril svoj triumf; triumf zmagovalcev / z velikim triumfom je razkazoval svoj plen 3. knjiž. izreden, velik uspeh: pevka je doživljala same triumfe
  20.      triumfálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na triumf: triumfalni sprevod / triumfalni voz / triumfalen vojaški pohod; triumfalna vrnitev osvoboditeljev / drama doživlja triumfalne uspehe izredne, velike triumfálno prisl.: triumfalno korakati
  21.      triumfátor  -ja m () pri starih Rimljanih zmagoviti vojskovodja, ki se mu priredi triumf: znameniti vojskovodja in triumfator; voz triumfatorja ∙ knjiž. vrnil se je kot triumfator (slavljen) zmagovalec
  22.      triumfírati  -am nedov. in dov. () knjiž. 1. zmagovati: v dirki so triumfirali domači konji; moštvo spet triumfira; stranka je triumfirala na volitvah; triumfirati nad sovražnikom premagati ga / resnica in pravica sta končno triumfirali 2. čutiti, izražati zmagoslavje: prezgodaj, naskrivaj triumfirati / pa sem le imel prav, je triumfiral triumfirajóč -a -e: triumfirajoči posmeh; triumfirajoča resnica
  23.      triúmvir  tudi triumvír -a m (; ) pri starih Rimljanih 1. vsak od treh uradnikov, ki opravljajo skupno javno službo: voliti triumvire / denarni triumviri ki vodijo kovanje denarja 2. vsak od treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: triumvir Cezar
  24.      triumvirát  -a m () 1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov: razvoj triumvirata 2. pri starih Rimljanih vladanje treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: ob koncu republike je prišlo do triumvirata / prvi triumvirat vladanje Cezarja, Pompeja in Krasa // skupina takih treh oblastnikov: sestaviti triumvirat; oblast triumvirata 3. knjiž. skupina treh pomembnih, vodilnih oseb, trojica: stavko je vodil triumvirat / triumvirat Jurčič, Levstik, Stritar
  25.      tríúren  -rna -o prid. (-) ki traja tri ure: triurni pogovor / triurna zamuda

   76.612 76.637 76.662 76.687 76.712 76.737 76.762 76.787 76.812 76.837  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA