Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (76.412-76.436)



  1.      trdítev 1 -tve ž () misel, izražena tako, kot da je v skladu z resničnostjo: dokazati, ovreči, zanikati kako trditev; podkrepiti trditev z dokazi; preklicati svojo prejšnjo trditev; vztrajati pri kaki trditvi; neresnična, nesmiselna, prepričljiva trditev; njuni trditvi sta protislovni; neizpodbitnost, pravilnost trditve / soglašati s kako trditvijo s kakim mnenjem
  2.      trdítev 2 -tve ž () glagolnik od trditi, strjevati: pospešiti trditev; trditev emajla
  3.      trdíti  in tŕditi -im nedov. ( ŕ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: če on to trdi, bo že res; trdi, da je dolg že vrnil; pogumno, utemeljeno, vztrajno kaj trditi; tega ni mogoče z gotovostjo trditi / ekspr. obtožnica trdi, da je kriv / ljudje trdijo o njem čudne reči govorijo, pripovedujejo; strokovnjaki trdijo, da je pesem nastala v začetnem obdobju pesnikovega ustvarjanja mislijo, menijo; ekspr. predstava je dobra, lahko trdim, zelo dobra rečemekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ekspr. nočem trditi, da ste vi vsega krivi izraža omilitev povedanega; ekspr. še vedno trdi svojo vztraja pri tem, kar je rekel; zastar. trditi kako vero priznavati, izpovedovati trdé zastar.: ugovarjal mu je, trde, da še ni prepozno trdèč -éča -e: branil ga je pred drugimi, trdeč, da je pošten človek
  4.      trdíti  -ím, in trdíti in tŕditi -im nedov. ( í; ŕ) delati, da postane kaj trdo, trše: trditi kako snov s sušenjem / trditi stene stavbe utrjevatiekspr. težko življenje ga je trdilo utrjevalo; delalo trdega, brezčutnega trdíti se, in trdíti se in tŕditi se postajati trd, trši: beton se hitro trdi; kosti se trdijo / med se trdi strjuje
  5.      trdnína  -e ž (í) fiz. trdna snov: trdnine in kapljevine
  6.      tŕdnost  -i ž (ŕ) 1. lastnost, značilnost trdnega: obzidje je zaradi trdnosti še dobro ohranjeno / trdnost niti, vozla / trdnost ogrodja / varovati trdnost države / občudoval je obtoženčevo trdnost / trdnost glasu, korakov / trdnost dokazov, spoznanja / neomajna trdnost odločitve, sklepa, volje 2. lastnost česa glede na največjo obremenitev, ki jo prenese: določiti, povečati, ugotavljati trdnost mostu, temeljev; majhna, velika trdnost česa; meja, preizkus trdnosti / trdnost kamna, lesa 3. lastnost česa glede na sposobnost vzdržati negativne vplive: povezanost med trdnostjo političnega sistema in gospodarskimi uspehi; spreminjanje trdnosti zdravja v različnih življenjskih obdobjih 4. lastnost česa glede na sposobnost za opravljanje svoje funkcije: večanje trdnosti korenin z rastjo; zmanjšanje trdnosti zobovja ◊ elektr. prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; fiz., teh. natezna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se pretrgalo; teh. tlačna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese, ne da bi se zdrobilo, zmečkalo; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo
  7.      tŕdnosten  -tna -o prid. (ŕ) nanašajoč se na trdnost: trdnostne lastnosti lesa / trdnostni preizkus
  8.      trdo...  prvi del zloženk nanašajoč se na trd: trdodlak, trdoglav, trdokljun
  9.      trdôba  -e ž (ó) zastar. trdost: trdoba tkiva / očitati komu trdobo strogost, neprizanesljivost / trdoba kmečkega stanu težavnost
  10.      trdobúčen  -čna -o prid. () pog. trdoglav: učiti trdobučne otroke / bil je trdobučen, zato ni odnehal
  11.      trdoglàv  in trdogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. 1. nenadarjen: trdoglav učenec 2. trmast, svojeglav: preveč je trdoglav, da bi popustil / trdoglav odpor trdoglávo prisl.: trdoglavo se braniti česa
  12.      trdoglávec  -vca m () ekspr. 1. nenadarjen človek: truditi se z malim trdoglavcem 2. trmast, svojeglav človek: trdoglavec ni hotel popustiti
  13.      trdoglávka  -e ž () ekspr. 1. nenadarjena ženska: pomagati trdoglavki pri učenju 2. trmasta, svojeglava ženska: trdoglavka se ni dala pregovoriti
  14.      trdoglávost  -i ž (ā) ekspr. 1. nenadarjenost: trdoglavost učencev 2. trmoglavost, svojeglavost: vse je presenetila njegova trdoglavost
  15.      trdokórec  -rca m (ọ̑) zastar. neroden, okoren človek: bil je pravi trdokorec
  16.      trdokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. 1. neroden, okoren: trdokoren, a dobrodušen človek 2. trmast, svojeglav: bil je trdokoren, niso ga mogli pregovoriti trdokórno prisl.: trdokorno se je držal pravil; trdokorno se premikati
  17.      trdokórnost  -i ž (ọ́) zastar. 1. nerodnost, okornost: otresti se trdokornosti 2. trma, svojeglavost: motila ga je sinova trdokornost in prenapetost
  18.      trdokóžec  -žca m (ọ̑) ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: ne bodi tak trdokožec
  19.      trdokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: trdokožen nasprotnik
  20.      trdokóžnež  -a m (ọ̑) ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja: takega trdokožneža nič ne prizadene
  21.      trdoléska  -e ž (ẹ́) bot. grm z rdečimi plodovi, ki raste po gozdovih in mejah, Euonymus: dren in trdoleska / navadna trdoleska ♦ vrtn. japonska trdoleska okrasni grm z ovalnimi zimzelenimi listi, Euonymus japonicus
  22.      trdolísten  -tna -o prid. () ki ima trde, usnjate liste: oleander, palma in druge trdolistne rastline
  23.      trdolupínast  -a -o prid. (í) ki ima trdo lupino: trdolupinasti orehi / trdolupinasto jajce
  24.      trdomesnàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima trdo, čvrsto meso: trdomesnate češnje
  25.      trdosŕčen  -čna -o prid. () ekspr. neusmiljen: trdosrčen človek; biti trdosrčen

   76.287 76.312 76.337 76.362 76.387 76.412 76.437 76.462 76.487 76.512  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA