Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (76.312-76.336)


  1.      tránssibírski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) navadno v zvezi transsibirska železnica železnica čez Sibirijo od Čeljabinska na Uralu do Vladivostoka: potovati po transsibirski železnici ♪
  2.      tránsurán  -a m (ȃ-ȃ) kem. umetno pridobljen radioaktivni element z višjim atomskim številom kot uran: neptunij, plutonij, americij in drugi transurani ♪
  3.      transverzála  -e ž (ȃ) 1. knjiž. glavna (prometna) pot čez večje ozemlje: graditi transverzalo / cestna, železniška transverzala 2. tur. označena pot čez večje ozemlje, na kateri se navadno vpisuje v posebne knjige in se zbirajo žigi: transverzala je speljana po slikoviti pokrajini; prehoditi transverzalo / kolesarska, taborniška transverzala / Slovenska planinska transverzala ◊ geom. črta, ki seka sistem črt; prečnica ♪
  4.      transverzálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. prečen, počezen: transverzalna smer; longitudinalen in transverzalen 2. nanašajoč se na transverzalo: transverzalna cesta / odsek transverzalne planinske poti / transverzalna knjižica knjižica z opisom transverzale in prostorom za žige; transverzalna značka ◊ bot. transverzalni geotropizem vodoravna razporeditev vej in stranskih korenin; fiz. transverzalno valovanje valovanje, pri katerem nihajo delci snovi ali polje pravokotno na smer prenašanja energije, prečno valovanje transverzálno prisl.: valovati transverzalno ♪
  5.      tránša  -e ž (ȃ) fin. delni znesek izdaje vrednostnih papirjev za kaj: dobiti, plačati prvo tranšo posojila za ceste / investicijske tranše; letna tranša ♪
  6.      tranzéna  tudi transéna -e [-nz-] ž (ẹ̑) um. srednjeveška preluknjana kamnita plošča za zapiranje okenskih odprtin ali pregrajevanje: vitičasta tranzena v oknu cerkve ♪
  7.      tranziénten  tudi transiénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko prehoden: tranzientno obdobje ♦ elektr. tranzientni preklop prehod z enega tokokroga na drugega brez prekinitve tokokroga; prehodni preklop ♪
  8.      tranzístor  tudi transístor -ja m (ȋ) 1. elektr. polprevodniška priprava za ojačevanje z najmanj tremi priključki: zamenjati tranzistorje; tranzistorji naprave, ojačevalnika; emitor in kolektor tranzistorja / germanijev, silicijev tranzistor; nizkofrekvenčni tranzistor 2. poljud. prenosni radijski sprejemnik s tranzistorji: izključiti tranzistor / poslušati tranzistor / žepni tranzistor ♪
  9.      tranzistorírati  tudi transistorírati -am dov. in nedov. (ȋ) elektr. opremiti s tranzistorji: tranzistorirati napravo tranzistoríran tudi transistoríran -a -o: tranzistoriran radijski sprejemnik ♪
  10.      tranzistorizírati  tudi transistorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) elektr. opremiti s tranzistorji: tranzistorizirati signalne naprave tranzistorizíran tudi transistorizíran -a -o: tranzistoriziran aparat ♪
  11.      tranzístorski  tudi transístorski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tranzistor: tranzistorski deli / tranzistorska naprava ♦ rad. tranzistorski sprejemnik ♪
  12.      tranzít  -a m (ȋ) prevoz česa čez drugo državo, mesto: dovoliti, ovirati tranzit; tranzit blaga, potnikov / letalski, železniški tranzit; pomorski tranzit skozi pristanišče druge države, drugega mesta / biti v tranzitu // število vozil pri takem prevozu: tranzit narašča, upada; stara, ozka cesta ne zmore več vsega tranzita / publ. tretjina luškega prometa je tranzit ♦ ptt poštni, telefonski tranzit poštni, telefonski promet čez ozemlje, naprave druge države ♪
  13.      tranzíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tranzit: tranzitno blago / tranzitna cesta; tranzitna država / tranzitni gostje prehodni gostje ♦ jur. tranzitni vizum; ptt tranzitna telefonska centrala telefonska centrala, ki posreduje telefonski promet med dvema drugima centralama; tur. tranzitni turizem prehodni turizem tranzítno prisl.: tranzitno potovati, prepeljati ♪
  14.      tranzitírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prepeljavati kaj čez drugo državo, mesto: tranzitirati blago / tranzitirati čez Jugoslavijo; tranzitirati skozi grško pristanišče / večina turistov tu le tranzitira ne ostaja dalj časa ◊ ptt tranzitirati telegram posredovati telegram manjše poštne enote ♪
  15.      tranzitíven  -vna -o prid. (ȋ) v zvezah: lingv. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim ♪
  16.      tranzitívnost  -i ž (ȋ) mat. lastnost, značilnost tranzitivnega: tranzitivnost relacije ♦ lingv. glagolska tranzitivnost glagolska prehodnost ♪
  17.      tranzitóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. prehoden, začasen: tranzitorni bolezenski pojavi; tranzitoren in definitiven ♪
  18.      tràp  trápa m (ȁ á) pog., slabš. neumen, nespameten človek: ne bodi trap; jaz, trap, sem mu verjel in posodil denar / zaljubljen trap / kot psovka molči, trap ● nar. dolenjsko namesto, da bi delal, pa trape lovi okrog se potepa, pohajkuje ♪
  19.      trápa  -e ž (á) pog., slabš. neumen, nespameten človek, zlasti ženska: njena prijateljica je trapa / naivna, zaljubljena trapa / kot psovka trapa, kaj pa govoriš ♪
  20.      trápast  -a -o prid. (á) pog., slabš. 1. neumen, nespameten: preveč so trapasti, da bi se tega naučili; dela, kakor da je trapast zelo / da moreš biti tako trapast, da jim verjameš / kot psovka trapa trapasta / trapast nasvet 2. duševno bolan, duševno nerazvit: ravno toliko je trapast, da mu nič ne morejo / tako si prizadeva, da je čisto trapast; kar trapast je od skrbi zmeden / ima trapast obraz 3. neprimeren, neustrezen: kdo bo poslušal to trapasto glasbo; trapasta primerjava; trapasto ime ● pog., slabš. naredi se trapastega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., slabš. trapast je na ženske ima veliko slo po ženskah trápasto prisl.: trapasto gledati, govoriti; prav trapasto si se zmotil / v povedni rabi trapasto se mi zdi, da je šel ♪
  21.      trapáti  -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. 1. neumno, nespametno govoriti, ravnati: povej kaj pametnega, kaj trapaš; verjamem mu, pa če še tako trapa / pretepli so ga. Nikar ne trapaj izraža začudenje, zavrnitev 2. preh. mešati, begati: trapati otroka s fantastičnimi zgodbami / ljubezen ga trapa 3. tavati, bloditi: kaj bi trapali okoli, tu ostanite; trapati po hribih / kam pa trapaš greš ● pog., slabš. trapa za ženskami prizadeva si pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost; nar. ne trapaj toliko, saj bomo naredili ne prizadevaj si, ne muči se; pog., slabš. nekaj časa je bil v redu, zdaj pa spet trapa lahkomiselno, lahkoživo živi ♪
  22.      trápček  -čka m (ȃ) pog., ljubk. neumen, nespameten človek, navadno otrok: kakšen trapček si ti / kot nagovor trapček, kaj pa govoriš ♪
  23.      trapè  -éta m (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: kakšen trape sem bil, ko sem jim verjel ♪
  24.      trapè  -éta s (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trape je staro hišo res kupilo / kmečko trape / kot psovka trape zmešano, kaj si pa mislila ♪
  25.      trápec  -pca m (ȃ) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapec je njihovim obljubam verjel / kot psovka: trapec, kaj pa govoriš; trapec trapasti ♪

   76.187 76.212 76.237 76.262 76.287 76.312 76.337 76.362 76.387 76.412  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA