Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (76.262-76.286)


  1.      trálala  medm. (ȃ) izraža veselje, razigranost: tralala, tralala, so se veselili otroci / tralala hopsasa; sam.: zamenjati besedilo pesmi s tralala ♪
  2.      trám  -a tudi -ú m, mn. tramóvi tudi trámi (ȃ) štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah: tesati tramove; podpreti s tramom; črviv tram; dolg tram; smrekovi tramovi / nosilni, oporni, prečni, strešni, stropni tram / strop iz tramov lesen strop z vidnimi nosilnimi tramovi ♪
  3.      tráma  -e ž (ā) tekst. mehko sukana preja iz več zelo dolgih vlaken naravne svile, ki se uporablja za votek: organzin in trama ♪
  4.      trámbus  neskl. pril. (ȃ) avt., navadno v zvezi trambus kabina kabina avtobusa ali tovornjaka, nameščena nad motorjem vozila: tovornjak s trambus kabino ♪
  5.      tramìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od tram: obtesati tramiče; hrastov tramič / stropni tramič ♪
  6.      tramíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od tram: pribiti tramiček; trhel tramiček ♪
  7.      tramínec  -nca m (ȋ) trta z majhnimi rdečimi ali rumenimi grozdi, po izvoru iz okolice Tramina na Južnem Tirolskem: gojiti traminec; vinogradi traminca / dišeči, rdeči traminec // vino iz grozdja te trte: piti traminec; steklenica traminca ♪
  8.      tramontána  -e ž (ȃ) meteor. hladen severni veter v Sredozemlju, ki piha s kopnega na morje: brila, pihala je tramontana; mrzla tramontana ♪
  9.      tramóven  -vna -o prid. (ọ̄) ki je iz tramov: tramovna konstrukcija ♪
  10.      trámp  -a m (ȃ) 1. v Združenih državah Amerike potepuh, ki se priložnostno tudi zaposli: postati tramp; biti zmeraj na poti kot tramp 2. knjiž. tramper: tramp je odplul ♪
  11.      trámper  -ja m (á) navt. ladja brez stalne proge in brez stalnega voznega reda: tramper je odplul; raztovoriti tramper; potniki na tramperju; linijska ladja in tramper ♪
  12.      trámperski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tramper: trampersko ladjevje / tramperska plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda, prosta plovba ♪
  13.      trampolín  -a m (ȋ) šport. telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir; prožna ponjava ♪
  14.      trán  -a m (ȃ) kem. olje iz maščobnega tkiva kitov, delfinov, rib, ki se uporablja za izdelovanje margarine, mila: predelovati tran; uvoz trana ♪
  15.      tránča  -e ž (ȃ) zastar. zapor, ječa: biti zaprt v tranči / grajska, mestna tranča ♪
  16.      trančírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nižje pog. rezati, sekati: trančirati pečeno kokoš ♪
  17.      tráns  -a m (ȃ) 1. psih. stanje spremenjene zavesti, pri katerem je zmanjšana splošna sprejemljivost za zunanje dražljaje in povečana sprejemljivost za določene pojave, vplive: zbuditi se iz transa; pasti v trans; v transu gledati čudovite barve; trans pod vplivom mamil / religiozni trans 2. knjiž. zamaknjenost, zanos: na njegovih koncertih padajo poslušalci v trans ♪
  18.      trans...  ali tráns... in trans... predpona v sestavljenkah (ȃ) za izražanje a) gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...: transatlantski, transkavkaški b) premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo: transparenten, transplevralen c) spremembe položaja, stanja, pre...: transformator, transfuzija, translocirati, transmigrirati č) preseganja; nad..., čez...: transfenomenalen, transsubjektiven, transuran ♪
  19.      tránsatlántik  -a m (ȃ-ā) knjiž. ladja, ki vozi čez Atlantik: vkrcati se na transatlantik ♪
  20.      tránsatlántski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) knjiž. ki poteka ali se giblje z ene strani Atlantika na drugo: transatlantski promet / transatlantski polet / transatlantski parnik ♪
  21.      transcendénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. lastnost, značilnost transcendentnega: transcendenca smrti / transcendenca boga; transcendenca in imanenca 2. kar je transcendentno: svet transcendence / religiozna transcendenca 3. v zvezi s predlogom prehajanje, preraščanje: transcendenca k biti; transcendenca v nebivanje ◊ filoz. transcendenca po Sartru dejstvo, da se da preseči določena kakovost, stanje bivanja ♪
  22.      transcendénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na transcendenco: transcendenčna raven / cilji revolucije ne izhajajo iz transcendenčnega uma, temveč iz zgodovinskega gibanja ♪
  23.      transcendentálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski: iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile 2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od izkustva: logika in matematika sta transcendentalni znanosti / transcendentalna metoda; transcendentalna zavest / transcendentalna filozofija // ki je pred izkustvom in ga omogoča: človekova možnost govorjenja je transcendentalna; transcendentalno spoznanje / človekov transcendentalni svet 3. knjiž. nedoumljiv, nespoznaven: umetniško delo transcendentalne globine; transcendentalno bivanje človeka // od stvarnega, čutno zaznavnega zelo oddaljen: realistična in transcendentalna podoba življenja / transcendentalno omalovaževanje družbenih vprašanj; sam.: nasprotje med stvarnim in transcendentalnim ♪
  24.      transcendentalízem  -zma m (ȋ) filozofska smer, ki poudarja od izkustva neodvisne pogoje spoznavanja: sestavine, vpliv transcendentalizma / Kantov transcendentalizem ♪
  25.      transcendentálnost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. lastnost, značilnost transcendentalnega: transcendentalnost upov / transcendentalnost spoznanja / transcendentalnost poezije 2. kar je transcendentalno: iskati absolutno transcendentalnost; realnost in transcendentalnost ♪

   76.137 76.162 76.187 76.212 76.237 76.262 76.287 76.312 76.337 76.362  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA