Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (75.787-75.811)


  1.      titánstvo  -a s (ȃ) knjiž. mišljenje, ravnanje, ki temelji na nenavadno veliki moči in uporu proti nadrejenemu, avtoriteti: spominjal se je svojega mladostnega titanstva / titanstvo herojev ♪
  2.      títer  -tra m (í) 1. tekst. stopnja finosti, debeline vlaken, preje: določiti titer; titer svile 2. biol., kem. koncentracija reagenta v raztopini, ki se titrira: ugotavljati titer ♦ agr. beljakovinski titer koncentracija beljakovin v mleku; med. titer relativna količina kake snovi, navadno protiteles ali antigena; titer protiteles ♪
  3.      titoízem  -zma m (ȋ) politična smer v Jugoslaviji po letu 1948, imenovana po Titu ♪
  4.      títovec  -vca m (ȋ) pristaš titoizma: bil je navdušen titovec ♪
  5.      títovka  -e ž (ȋ) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 podolgovata partizanska kapa brez ščitka, imenovana po Titu: na glavi je imel titovko / titovka s peterokrako zvezdo ♪
  6.      títovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Tita: titovska politika / titovska doba ♪
  7.      titrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) biol., kem. določati koncentracijo raztopine s titracijo: titrirati kisline ♪
  8.      títul  -a m (ȋ) star. naslov, naziv: rad uporablja titule / častni titul ♪
  9.      títula  -e ž (ȋ) 1. star. naslov, naziv: podeliti komu titulo doktor znanosti / prejel je titulo mednarodnega mojstra 2. nekdaj napis na knjigi, pod umetniško sliko, ki v verzu ali prozi pojasnjuje njeno vsebino: srednjeveške titule ♪
  10.      titulár  -ja m (ā) knjiž. kdor ima določen naslov, naziv: imenovanje titularja ♦ jur. kdor ima kako službo ali pravico; kdor ima le naslov kake funkcije, ne da bi jo dejansko opravljal ♪
  11.      tituláren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ima določen naslov, naziv: titularni svétnik ♦ jur. titularni konzul častni konzul; rel. titularni škof naslovni škof ♪
  12.      titulatúra  -e ž (ȗ) knjiž. polni uradni naslov, naziv: dolge titulature nekaterih kraljev ♪
  13.      titulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabiti naslov; ogovoriti, nasloviti: titulirali so ga (s) tovariš profesor titulíran -a -o: bil je tituliran z doktorjem ∙ knjiž. proslave so se udeležili tudi visoko titulirani možje možje z visokimi naslovi ♪
  14.      tívolski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na park Tivoli: tivolski ribnik / tivolska dvorana ♦ zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909 ♪
  15.      tízianski  -a -o [tici-] prid. (ȋ) tak kot pri Tizianu: tizianske barve tíziansko prisl.: tiziansko rdeči lasje ♪
  16.      tk  [tǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema glas pri (rahlem) udarcu: tk tk tk, je potrkalo na vrata; tipkal je počasi: tk, tk, tk / vrabček je stekel po okenski polički: tk tk tk ♪
  17.      tkálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s tkanjem: njegov ded je bil tkalec; tkalec preprog; predilec in tkalec / ročni, strojni tkalec / tkalec žice ◊ zool. tkalci v Afriki, Indiji, Avstraliji živeče ptice, ki spletajo vrečasta gnezda, Ploceidae; družni tkalec ščinkavcu podobna tropska ptica pevka, ki gnezdi v skupini, Philetairus socius ♪
  18.      tkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tkanje: tkalna tehnika / tkalni stroj ♪
  19.      tkálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska, ki se poklicno ukvarja s tkanjem: izurjena tkalka ♪
  20.      tkálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za tkanje: tkalnica svile; predilnica in tkalnica ♪
  21.      tkálski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na tkanje ali tkalstvo: tkalska industrija / tkalski stroj / tkalski tehnik ♦ obrt. tkalski vozel vozel, s katerim se priključi nova nit h koncu porabljene niti; tekst. (tkalski) čolniček priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti ♪
  22.      tkálstvo  -a [tudi u̯s] s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s tkanjem: razvoj tkalstva; predilstvo in tkalstvo ♪
  23.      tkaníčiti  -im nedov. (í ȋ) etn. delati v domače platno okrasne motive z barvnimi nitmi, navadno modrimi: sama je tkaničila posteljno pregrinjalo tkaníčen -a -o: vezeni in tkaničeni prti ♪
  24.      tkanína  -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s tkanjem: izdelovati tkanine; bombažna, lanena, svilena, volnena, žametna, tkanina; debela, fina, groba, lahka, mehka, trpežna tkanina; enobarvna, vzorčasta tkanina; gosta, redka, tanka tkanina; mrežasta tkanina zelo redka; sintetične tkanine; tkanine za hlače, ženske obleke; tkanina z vtkanimi zlatimi nitmi; barvanje, kemično čiščenje, impregniranje, škrobljenje tkanin; lice tkanine; pren., knjiž. nebesna tkanina zvezd; pisana tkanina življenja ♦ teh. oplemenititi tkanino; surove tkanine; tekst. polstiti tkanino; melirana tkanina; pohištvene tkanine; steklena tkanina stkana iz steklenih vlaken; potiskane tkanine; tkanina v atlasovi, keprovi, platneni vezavi 2. kar je narejeno s križanjem, prepletanjem česa upogljivega: žična tkanina ♪
  25.      tkanínast  -a -o prid. (í) ki je iz tkanine: tkaninasti trakovi ♪

   75.662 75.687 75.712 75.737 75.762 75.787 75.812 75.837 75.862 75.887  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA