Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (75.562-75.586)


  1.      težínski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. težen: težinska razvrstitev / težinska mera utežna mera ♪
  2.      težíšče  -a s (í) 1. fiz. točka, v kateri se mora telo podpreti, da se teža uravnoteži: izračunati, ugotoviti težišče; vozilo ima težišče blizu tal / premakniti, prenesti težišče telesa naprej 2. s prilastkom področje, kjer je kako dogajanje najintenzivnejše: tedaj se je težišče partizanskega delovanja premaknilo na Dolenjsko // osrednji, najpomembnejši del: težišče leksikona je posvečeno besedni umetnosti; težišče festivala je na zabavni glasbi / publ. težišče gospodarjenja je na vzreji plemenske živine največji poudarek ◊ geom. težišče trikotnika presečišče treh premic, od katerih gre vsaka skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice ♪
  3.      težíščen  -čna -o prid. (ȋ) publ. osrednji, najpomembnejši: težiščna naloga nove stranke ♦ geom. težiščna os težiščnica ♪
  4.      težíščnica  -e ž (ȋ) fiz. premica, ki poteka skozi težišče: pri ukrivljenem predmetu je težiščnica lahko zunaj njega / narisati težiščnico ♦ geom. premica, ki gre skozi oglišče trikotnika in razpolovišče nasprotne stranice ♪
  5.      težíti  -ím nedov., tudi téži (ȋ í) 1. s svojo težo povzročati komu težave pri gibanju, premikanju: nahrbtnik ga teži, zato hodi počasi; mokra obleka jih je težila 2. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: nekaj ga teži; teži ga občutek, da je odvisen od drugih; brezoseb. teži ga, da zaradi bolezni ne more nič delati / ekspr. ta spomin mu teži srce / z oslabljenim pomenom: žalost ga teži zelo je žalosten; skrbi ga težijo zelo je v skrbeh 3. s predlogom biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču: okoliške vasi težijo k mestu; težiti proti pokrajinskemu središču // biti usmerjen k čemu sploh: rastline težijo k svetlobi / težiti v različne idejne smeri 4. s predlogom prizadevati si doseči, uresničiti kaj: država teži k obnovitvi zgodovinskih mej; človek teži po spoznanju resnice; težiti za nedosegljivim ● ekspr. vest ga teži ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; žarg. kaj pa težiš sitnariš, si nadležen težèč -éča -e: po nedosegljivem težeč človek; k napredku težeče sile; nastala je težeča tišina ♪
  6.      téžkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. z dvigi z rokami poskušati ugotoviti težo: predevali so sadeže iz rok v roke in jih težkali; težkati snope / težkati v roki 2. ekspr. tehtati, ocenjevati: težkati možnosti / težka kandidate in jih primerja med seboj; dolgo ga je težkal, preden mu je rekel / govoril je počasi, kot da težka vsako besedo ♪
  7.      težko...  ali têžko... prvi del zloženk (ē) nanašajoč se na težek: težkoatlet, težkoindustrijski, težkoklas, težkonog ♪
  8.      têžkoatlét  -a m (ē-ẹ̑) športnik, ki goji težko atletiko: določiti vaje za težkoatlete; atleti in težkoatleti ♦ šport. kategorija težkoatletov skupina v razvrstitvi težkoatletov glede na telesno težo ♪
  9.      têžkoatlétski  -a -o prid. (ē-ẹ̑) nanašajoč se na težkoatlete ali težko atletiko: težkoatletski klub / težkoatletski strokovnjak ♪
  10.      težkôča  tudi težkóča -e ž (ó; ọ́) knjiž. težava: zdravilo blaži različne težkoče; težkoče pri požiranju / vse težkoče so pozabljene ♪
  11.      težkokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) knjiž. miren, nerazburljiv, vztrajen: težkokrven človek; biti, postati težkokrven ● knjiž., redko težkokrvna otožnost melanholija ◊ psih. težkokrvni temperament temperament, za katerega so značilne počasnost, neživahnost, nagnjenost k otožnosti, potrtosti ♪
  12.      težkonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. okoren, počasen: težkonoge race; težkonoga ženska ♪
  13.      têžkooborožênec  -nca m (ē-é) pri starih Grkih in Rimljanih težko oborožen vojak pešec: težkooboroženci in lahkooboroženci ♪
  14.      têžkost  in težkóst -i ž (é; ọ̑) lastnost, značilnost težkega: težkost bremena / težkost študija / ugotoviti težkost poškodbe / težkost in lahkost ♪
  15.      têžkotekočínski  -a -o prid. (ē-ȋ) metal. pri katerem se uporablja za ločevanje koristnih sestavin zmesi tekočina z ustrezno gostoto: težkotekočinski postopek; težkotekočinska separacija ♪
  16.      težkovôden  -dna -o prid. (ó) fiz., navadno v zvezi težkovodni reaktor reaktor, pri katerem se kot moderator uporablja težka voda: značilnosti težkovodnega reaktorja ♪
  17.      téžnost  -i ž (ẹ́) fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase: rakete premagajo zemeljsko težnost; naprave za merjenje težnosti; zakon o težnosti ♪
  18.      téžnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na težnost: težnostna sila / težnostni pospešek težni pospešek; težnostno polje polje, v katerem deluje težnost ◊ grad. težnostna pregrada pregrada, ki se upira prevrnitvi z lastno težo; teh. težnostna žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže ♪
  19.      Thómasov  -a -o [tom-] prid. (ọ̑) v zvezah: agr. Thomasov fosfat fosfatno umetno gnojilo iz zmlete žlindre; metal. Thomasov konvertor z bazičnim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa ♪
  20.      thriller  gl. triler grozljivka ♪
  21.      tí  têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti (ȋ) 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem tudi jaz; ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj; ona ga bolje pozna kot ti; če ti rečeš, bo že držalo; še ti tega ne bi zmogel; kriv si ti in nihče drug; kaj si to ti, prijatelj; on zna govoriti, ti pa ne; kaj pa ti tam, boš prišel / ekspr. jutri grem na tekmo. Ti in tvoje tekme izraža zavračanje / pog., iron. česa vsega ti ne veš / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ti in jaz bova šla po drva; ti neumnež, si ji verjel; ekspr. ubožica ti, ki si vedno sama b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče samo tebe, ampak vseh nas; tebi gotovo ni lahko, a razumi tudi druge; ekspr. nikogar nisem hotel žaliti, najmanj pa tebe / njena usoda ti je verjetno znana; te bomo že našli; praviš, da te to ne zanima; ekspr. ti bom že dal c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez tebe ne gremo nikamor; dobil sem pismo od tebe; k tebi ne bo prišla; jutri se bomo oglasili pri tebi; s teboj bi se moral pogovoriti / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljali so čezte; nate je pozabila; odejo bomo dali podte; tudi pote bodo prišli; zelo se je zavzemal zate; ekspr. to bi bilo nekaj zate // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: tebe ne bo doma; pa te menda ni strah; jaz moram to storiti, s teboj je drugače; to se ti je samo zdelo / knjiž. govoriti ti je o novostih govoriti moraš 2. ekspr. izraža nedoločeno, katerokoli osebo: samo prepirajo se in kričijo. Ti jih pa razumi; kar zasluži, zapije. Ti pa živi ali umri; tam ti dajo jesti in piti; pog. blešči se, da ti vid jemlje; križ je, če te nihče ne jemlje zares 3. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime ti je Urška, ali ne; hči ti bo zbolela; roke se ti tresejo; pog. a to ti je mož 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: on ti pa gre in vse pove sosedom; glej ga, ob kakšni uri ti pride; on pa ti sili v človeka 5. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti revček mali, spet se je polulal; o ti nevednež, kaj sem storil; o ti nadloga, ti, spet ga je polomil; to pa ni res, ti lažnivec / kot kletvica ti vrag ti, vse gre narobe 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki poudarja veliko mero, stopnjo povedanega: to ti je dekle; to ti je bil razgled; kako ti to tipka; kaj vse ti zna ● ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; ekspr. obrne se in odide meni nič, tebi nič ne da bi kaj rekel, brez pozdrava; ekspr. službo bo kmalu pustil, povem ti izraža trdno prepričanost; ekspr. tega ti ne pozabim ne bom pozabil, kar si storil (zame); ekspr. ne jezi me, ti rečem izraža opozorilo, svarilo; to je grdo od tebe, če mu ne pomagaš izraža neprimernost tega, kar izraža odvisni stavek; ekspr. na tebi je, kako bo vsa stvar potekala od tebe je odvisno; pog. dobimo se pri tebi v tvojem stanovanju; ekspr. zaleže za dva tebe za dva taka, kakor si ti; ni vedela, ali bi ji rekla ti ali vi jo tikala ali vikala; pog. biti na ti s kom tikati se s kom; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; prim. vi, vidva ♪
  22.      tiamín  -a m (ȋ) farm. vitamin B1: pomanjkanje tiamina povzroča bolezen beriberi ♪
  23.      tiára  -e ž (ȃ) 1. rel., nekdaj slovesno papeževo pokrivalo v obliki treh kron s simbolom zemeljske krogle in križem na vrhu: položiti papežu tiaro na glavo 2. v stari Perziji pokrivalo v obliki prisekanega stožca: polstena tiara; z zlatom izvezena tiara ♪
  24.      tibetánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tibetance ali Tibet: tibetanski pastir / tibetanski jezik ♦ zool. tibetanski vol dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu; jak ♪
  25.      tíbetast  -a -o prid. (ȋ) tekst. ki je iz tibeta: tibetasto krilo ♪

   75.437 75.462 75.487 75.512 75.537 75.562 75.587 75.612 75.637 75.662  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA