Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (75.512-75.536)



  1.      tešílo  -a s (í) star. tolažba, uteha: iskati tešila v veseli družbi / to prepričanje mu je bilo v tešilo
  2.      tešíti  -ím tudi téšiti -im nedov., téši ( í; ẹ̄ ẹ̑) 1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati teši otroka; tešiti koga s pesmijo; potrpežljivo tešiti / tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma / saj bo bolje, jo je tešil / star. tešiti razigrane otroke miriti 2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tešiti lakoto; tešiti (si) žejo z vodo / knjiž. tešiti spolni nagon zadovoljevati 3. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s pitjem tešiti svojo jezo / tešiti bolečino tešèč -éča -e: sedel je za mizo, tešeč svojo radovednost z branjem
  3.      têta  -e ž (é) 1. sestra očeta ali matere: teta nas je obiskala; ima dva strica in tri tete / mala ali mrzla teta očetova ali materina sestrična; stara teta očetova ali materina teta ∙ biti, ostati (doma) za teto v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri // navadno kot nagovor starejša znana ženska: teta, koliko je ura 2. etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: biti, iti za teto; starešina in teta
  4.      tétaničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanijo: tetanični napad / tetanični krč
  5.      tétanus  -a m (ẹ̑) med. huda infekcijska bolezen z bolečimi, dolgotrajnimi krči, mrtvični krč: cepiti proti tetanusu
  6.      tétanusen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanus: tetanusni bacil / tetanusni serum
  7.      tète  medm. () 1. izraža začudenje, nejevoljo: tete, zakaj si to naredil 2. izraža omalovaževanje, zavračanje govorjenja koga: tete, si mu rekel, pa ravno ti / kdo bi to verjel, tete(tè) 3. izraža občudovanje: tete, glej ga korenjaka / tete, je mlasknil, ko jo je pogledal
  8.      têtica  -e ž (é) ljubk. teta: tetica mi je prinesla darilo / kot nagovor tetica, počakajte malo
  9.      têtič  -íča m (é í) nar. koroško tetin mož: to je moj tetič
  10.      têtika  -e ž (é) ljubk. teta: striček in tetika
  11.      têtin  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na teto: tetin obraz / brati tetino pismo
  12.      tetíva  -e ž () vrvica, žica, ki povezuje konca ukrivljene palice pri loku: tetiva poči; napenjati, nategovati tetivo; položiti puščico na tetivo; biti napet kot tetiva ◊ anat. močno tkivo, ki veže mišice na kost; kita; geom. daljica, ki povezuje dve točki krivulje
  13.      tetíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na tetivo: tetivna napetost ♦ geom. tetivni mnogokotnik mnogokotnik, katerega stranice so tetive
  14.      têtka  -e ž (é) ljubk. teta: tetka je prišla na obisk; striček in tetka / kot nagovor dobro jutro, tetka ∙ šalj. zvitorepa tetka lisica
  15.      tétovec  -vca m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi fižol tetovec nizki fižol z debelejšimi belimi zrni
  16.      tetovíranec  -nca m () kdor je tetoviran: ogledovati si tetoviranca
  17.      tetovírati  -am dov. in nedov. () z vnašanjem barvila v kožo z vbodi, vrezi narediti na njej neizbrisne podobe, znake: dal se je tetovirati; tetovirati obraz, roko; tetovirati mornarje / tetovirati znamenje na prsi ♦ vet. tetovirati žival s tetovirnimi kleščami vtisniti ji v kožo znak zaradi lažjega razpoznavanja tetovíran -a -o: tetoviran obraz; moški s tetovirano roko; bil je tetoviran po prsih
  18.      tetovíren  -rna -o prid. () ki je za tetoviranje: tetovirni pripomočki ♦ vet. tetovirne klešče kleščam podobna priprava za vtisnjenje znaka živali v kožo
  19.      tétra 2 -e ž (ẹ̑) zool. majhna, zelo pisana južnoameriška riba, Hyphessobrycon: opazovati tetre / progasta, rdeča tetra
  20.      tetra...  ali tétra... in tetra... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število štiri: tetraeder, tetraklorid
  21.      tetraéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejujejo štirje trikotniki, četverec: prostornina tetraedra / pravilni tetraeder ki ga omejujejo štirje skladni enakostranični trikotniki
  22.      tetraetíl  -a m () kem., v zvezi svinčev tetraetil oljnata tekočina, ki se dodaja bencinu za preprečevanje prehitrega zgorevanja v motorju
  23.      tetragonálen  -lna -o prid. () geom. ki ima štiri kote, stranice ali stranske ploskve; štiristran, štirikoten: tetragonalna prizma ◊ min. kristali v tetragonalnem sistemu v sistemu s tremi med seboj pravokotnimi osmi, od katerih je ena navpična in različno dolga od drugih dveh, ki sta enako dolgi in vodoravni
  24.      tétrakord  in tetrakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz. zaporedje štirih tonov, pri katerem začetni in končni ton obsegata kvarto
  25.      tetrámeter  -tra m (á) lit. štiristopni verz: jambski, trohejski tetrameter

   75.387 75.412 75.437 75.462 75.487 75.512 75.537 75.562 75.587 75.612  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA