Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
j (75.312-75.336)
- teozófski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teozofe ali teozofijo: teozofske ideje / teozofski krožek ♪
- tép -a in tèp têpa m (ẹ̑; ȅ é) nar. vzhodno tepec: zdaj vidim, da si pravi tep ♪
- tepáča -e ž (á) gozd. sekira z ozkim in dolgim listom za podiranje drevja ♪
- têpček -čka m (é) ekspr. omejen, neumen človek, navadno otrok: ta tepček tega ne razume / kot nagovor ti moj tepček ● ekspr. imeti koga za tepčka norčevati se iz koga ♪
- têpčevski -a -o prid. (é) slabš. tak kot pri omejenem, neumnem človeku: tepčevsko vedenje ♪
- têpčkast -a -o prid. (é) ekspr. po vedenju, mišljenju podoben tepčku: njen tepčkasti mož ji je brezmejno zaupal ♪
- têpec -pca m (é) slabš. omejen, neumen človek: ne poslušaj teh tepcev; ta človek je pravi tepec / kot psovka kaj pa govoriš, tepec neumni ♪
- tépež -a tudi tepèž -éža m (ẹ̑; ȅ ẹ́) glagolnik od tepsti: vol je tepeža vajen // pretep: nastal je splošen tepež; pog. priti cel iz tepeža ♪
- tépežen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tepež: tepežni udarci / tepežna veselica ♪
- tepéžen -žna -o prid. (ẹ̄) etn., v zvezi tepežni dan dan, ko se tepežka, 28. december: bilo je na tepežni dan ♪
- tepéžka -e ž (ẹ̑) 1. etn. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: otroci se veselijo tepežke 2. ekspr., redko tepež, tepenje: če ne boš priden, bo tepežka ♪
- tepéžkar -ja m (ẹ̑) etn. kdor tepežka: obdariti tepežkarja ♪
- tepéžkati -am nedov. (ẹ̑) 1. etn. 28. decembra s šibo rahlo tepsti koga z namenom dobiti kak dar: otroci hodijo tepežkat / tepežkati po hišah 2. ekspr., redko tepsti, pretepati: tepežkati psa ♪
- tepéžnica -e ž (ẹ̑) etn. 1. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: zgodilo se je na tepežnico 2. nabrani darovi tepežkarjev: razdeliti si tepežnico ♪
- tépih -a m (ẹ́) nižje pog. preproga: pogrniti tepih; mehek tepih / celi tepihi mahu ♪
- tépka -e ž (ẹ̑) 1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko ∙ ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan 2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka 3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke ♪
- tépkovec -vca m (ẹ́) mošt ali žganje iz tepk: piti tepkovec ♪
- têpsti têpem nedov., tépel têpla (é) 1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival; tepsti po glavi; tepsti z roko, s šibo; tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe po petah ga udarja; redko ptica tepe s krili maha, udarja 2. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: tepejo jih slabe letine, napačne odločitve / usoda, življenje ga zelo tepe ∙ preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega têpsti se 1. dajati udarce drug drugemu: pred gostilno sta se tepla dva moška; otroci se večkrat prepirajo in tepejo / tepsti se s kom 2. ekspr. biti se, bojevati se: dve leti se je tepel na fronti; tepsti se s sovražno vojsko / tepsti se za pravico / tepsti se za izkoriščane, zapostavljene / dekle se je teplo z jokom // v zvezi z za zelo si
prizadevati za uresničitev svoje želje ob enakem prizadevanju nasprotnikov: ljudje se kar tepejo za dobrega delavca, novi izdelek 3. ekspr. biti v velikem neskladju: te barve se tepejo; nova stavba se preveč tepe z okoljem / v njegovem ravnanju se tepejo kmečke in mestne navade / to se tepe z razumom ● ekspr. vetrovi se tepejo se v sunkih mešajo; redko tepsti se z revščino otepati se tepèn -êna -o: tepen otrok ∙ ekspr. tepeno moštvo premagano moštvo ♪
- teptáč -a [tudi tǝp] m (á) kdor kaj tepta: teptači utrjujejo smučišče / redko teptači človeškega dostojanstva teptalci ♪
- teptálec -lca [u̯c tudi lc tudi tǝp-u̯c tudi tǝp-lc] m (ȃ) kdor kaj tepta: teptalci smučišča / ekspr. teptalec pravice ♪
- teptálen -lna -o [tudi tǝp] prid. (ȃ) v zvezi teptalni stroj stroj za ravnanje in teptanje snega: urejati smučišče s teptalnim strojem; voznik teptalnega stroja ♪
- teptálnik -a [tudi tǝp] m (ȃ) teptalni stroj: teptati smučišče s teptalnikom ♪
- teptáti -ám [tudi tǝp] nedov. (á ȃ) 1. s hojo, udarci nog a) delati kaj trdo, sprijeto: teptati ilovico, sneg / teptati s smučmi b) delati, urejati: teptati pot, smučišče c) tlačiti, stiskati: teptati repo, zelje / teptati grozdje v kadi / teptati proso meti 2. s hojo, udarci nog a) pritiskati k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: teptati rože, travo; konji so teptali žito b) povzročati komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so teptali ranjene vojake / ekspr. vojaki na konjih so teptali pešce v tla 3. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: nikoli nas ne bodo več teptali tujci / teptati domovino 4. ekspr. povzročati, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: teptati srečo, ljubezen koga / teptati človeško dostojanstvo // kršiti, prelamljati: teptati obljube, zakone ● evfem. ne bo več dolgo trave teptal ne bo
več dolgo živel; ekspr. od jeze teptati z nogami z nogami tolči, udarjati ob tla teptajóč -a -e: padle vojake teptajoči konji teptán -a -o: teptane pravice; smučišča so redno teptana ♪
- tequíla -e [tekila] ž (ȋ) mehiška žgana pijača iz agav: napiti se tequile; steklenica tequile ♪
- têr 1 -a m (ȇ) gost črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran: namazati s terom ♪
75.187 75.212 75.237 75.262 75.287 75.312 75.337 75.362 75.387 75.412