Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (74.762-74.786)



  1.      tabló  -ja m (ọ̑) knjiž. večja plošča s podatki, signali: tablo z imeni stanovalcev; številke na tabloju / svetlobni tablo ∙ knjiž. prikazati razstavno gradivo na tablojih ploščah
  2.      tábor  -a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; redko ujetniški tabor ujetniško taboriščealp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev 2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor; cerkev z ostanki tabora / turški tabor 3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor; udeležiti se tabora; govoriti na taboru // zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor 4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora; potapljaški tabor; mladinski raziskovalni tabor 5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora; napredni tabor; nasprotni, sovražni tabor; predstavniki sprtih taborov; tabor mladih // zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor; države socialističnega tabora / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor
  3.      táborec  -rca m (á) prebivalec tabora: življenje taborcev // udeleženec tabora: pridružil se je taborcem
  4.      táboren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju b) taborna cerkev
  5.      taboríšče  -a s (í) 1. skupek navadno preprostih stavb, naprav za začasno bivanje večjega števila ljudi: postaviti, urediti taborišče; begunsko, partizansko, vojaško taborišče; zbirno taborišče ♦ alp. bazno taborišče bazni tabor, zlasti večji 2. skupek stavb, naprav za prisilno bivanje večjega števila ljudi: obdati taborišče z bodečo žico; pobeg iz taborišča; ekspr. pekel taborišč / koncentracijsko taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov
  6.      taboríščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na taborišče: taboriščno naselje / taboriščno življenje / taboriščne žrtve
  7.      taboríščnica  -e ž () ženska, ki je internirana v taborišču: trpljenje taboriščnic
  8.      taboríščnik  -a m () kdor je interniran v taborišču: izstradani taboriščniki
  9.      taboríški  -a -o prid. () nanašajoč se na taborišče: taboriški red / taboriški paznik
  10.      taborít  -a m () 1. udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: štajerski taborit Vošnjak 2. pripadnik radikalne smeri husitstva: gibanje taboritov
  11.      taboríti  -ím nedov. ( í) bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit; taboriti ob vodi taborèč -éča -e: v dolini taboreča vojska
  12.      tábornica  tudi tabórnica -e ž (á; ọ̑) članica taborniške organizacije: postala je tabornica
  13.      tábornik  tudi tabórnik -a m (á; ọ̑) član taborniške organizacije: postati tabornik / pri tabornikih se je naučil raznih veščin
  14.      tabornína  -e ž () znesek, ki se plača za taborjenje: nizka tabornina
  15.      táborniški  tudi tabórniški -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na tabornike ali taborništvo: taborniška organizacija; taborniško gibanje / taborniška oprema; taborniška ruta / taborniški odred osnovna organizacijska enota taborniške organizacije
  16.      táborništvo  -a s (á) dejavnost, gibanje, ki goji zlasti taborjenje, življenje v naravi: razvijati taborništvo
  17.      taborováti  -újem nedov.) zastar. taboriti: taborovali so ob reki
  18.      táborski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) taborska oprema / taborski ogenj taborni ogenj b) taborsko obzidje / taborska cerkev c) taborski govornik / taborsko gibanje
  19.      tábrh  -a m (á) nar. delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan; dnina: hoditi na tabrh, v tabrh k sosedom
  20.      tábrhar  -ja m (á) nar. dninar: najemati tabrharje za košnjo
  21.      tabú  -ja m () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih zapoved, prepoved, nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile: prekršiti tabu; veljavnost tabujev za toteme / tabu spolnih odnosov med najbližjima sorodnikoma 2. knjiž. stvar, ki se ne sme kritično obravnavati: sprememba stališč, ki so bila v preteklosti tabu; razglasiti kaj za tabu; kaste so indijski tabu; pedagoški, politični tabuji // skrivana, prikrivana stvar: spregovoriti o tabujih; spolnost je bila velik tabu; ti podatki so za javnost tabu / učencem je nova snov tabu neznana stvar; neskl. pril.: tabu tema
  22.      tabuírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati iz česa tabu: tabuirati spolnost / tabuirati knjigo z uvrstitvijo med najboljše stvaritve tabuíran -a -o: tabuiran pojem
  23.      tabuístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tabu: tabuistični predmeti / tabuistična tema / tabuistično izražanje
  24.      tábula rása  tábule ráse [raza] ž (-ā) filoz., v empirizmu človekova duševnost pred čutnim izkustvom: Lockova teza o tabuli rasi / otrokova duševnost je ob rojstvu tabula rasa brez vtisovknjiž. ta človek je tabula rasa nič ne ve, zna
  25.      tabulátor  -ja m () teh. priprava na pisalnem stroju, s katero se določa rob besedila, omogoča pisanje v stolpcih: uporabnost tabulatorja / decimalni tabulator

   74.637 74.662 74.687 74.712 74.737 74.762 74.787 74.812 74.837 74.862  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA