Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (74.687-74.711)



  1.      šúnkin  -a -o prid. () nanašajoč se na šunko: pes je glodal veliko šunkino kost / šunkin nadev
  2.      šúntar  -ja m (ū) nižje pog. hujskač: bil je prepirljivec in šuntar
  3.      šúntati  -am nedov. (ú) nižje pog. hujskati: šuntala je moža proti sosedom
  4.      šúp  -a m () zastar. (prisilni) odgon: v zaporu je čakal na šup / v šupu je bilo deset političnih osumljencev v skupini, namenjeni za (prisilni) odgon
  5.      šúpa  -e ž (ū) pog. lopa, kolnica: spraviti voz pod šupo; lesena šupa / šupa za listje listnjak
  6.      šús  -a m () 1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel: šus v glavo, nogo / šus ga je samo oplazil 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti šus; ima dva šusa 3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek: kako moreš biti tak šus ● žarg., šport. peljal je šus spustil se je naravnost po strmini navzdol
  7.      šustéti  -ím nedov. (ẹ́ í) šušteti: listje šusti v vetru
  8.      šušmár  -ja m (á) nav. slabš. 1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar 2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji
  9.      šušmáriti  -im nedov.) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari
  10.      šušmárka  -e ž (á) ženska oblika od šušmar: šušmarka je, ne pa umetnica / šušmarki so prepovedali delo
  11.      šušmárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na šušmarje ali šušmarstvo: šušmarsko pisanje, zdravljenje / šušmarski prevod / s šušmarskim delom dobro zasluži šušmársko prisl.: naloge se je lotil prav šušmarsko
  12.      šušmárstvo  -a s () nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: zdravniki so mu očitali šušmarstvo 2. opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja: preprečevati šušmarstvo
  13.      šúštar  -ja m () 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev ● žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage
  14.      šúštarski  -a -o prid. () nižje pog. čevljarski: šuštarski stolček ♦ etn. šuštarska polka polka, pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; tur. šuštarski dan tradicionalna zabavna prireditev s čevljarskim sejmom v Tržiču
  15.      šuštéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: suho listje šušti; veje šuštijo v vetru; brezoseb. v travi šušti // povzročati rahle, nezveneče glasove: šušteti s papirjem šuštèč -éča -e: svilena šušteča ruta
  16.      šúta  -e ž (ú) nar. dolenjsko drobno kamenje za nasipanje: navoziti šuto na cesto; kup šute
  17.      šútast  -a -o prid. (ú) nar. zahodno omejen, neumen: imel je šutasto ženo
  18.      šváb  -a m () 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi
  19.      švábski  -a -o prid. () slabš. nemški: skozi vas je šla švabska patrulja; švabsko taborišče
  20.      švábščina  -e ž () slabš. nemški jezik, nemščina: pogovarjala sta se v švabščini
  21.      švadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: švadron huzarjev
  22.      švadronêr  -ja m () zastar. bahač, širokoustnež: hitro je spregledal tega švadronerja
  23.      švapáti  -ám nedov.) lingv. izgovarjati dvoustnični v namesto nekdanjega trdega l pred srednjimi in zadnjimi samoglasniki: na Gorenjskem švapajo
  24.      švéder  -dra m (ẹ́) nav. mn., ekspr. obrabljen, ponošen čevelj: obut je v stare švedre
  25.      švédrast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. šepast: bil je švedrast / švedrasti koraki švédrasto prisl.: švedrasto hoditi

   74.562 74.587 74.612 74.637 74.662 74.687 74.712 74.737 74.762 74.787  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA