Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (74.637-74.661)



  1.      štrúcarica  -e ž () poletna solata z valjasto glavo: saditi štrucarico
  2.      štrúčica  -e ž (ú) manjšalnica od štruca: pravkar pečena štručica / štručica masla
  3.      štrúčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od štruca: zapečena štručka / štručka masla 2. ljubk. povit dojenček: popestovala je svojo štručko
  4.      štrúčnica  -e ž () podolgovata posoda, pletena iz slame, v katero se daje vzhajat štruca: dati testo v štručnico
  5.      štrúks  -a m () tekst. navadno podolžno rebrasta bombažna ali volnena tkanina zlasti za moške hlače: jahalne hlače iz štruksa // vezava, ki daje tkanini izrazite navadno ozke proge: tkati v štruksu
  6.      štubák  -a m (á) žarg., med drugo svetovno vojno starešina sobe v koncentracijskem taborišču: določili so ga za štubaka
  7.      štúc  -a m () nižje pog. visok kozarec, ki ima dno navadno v obliki mnogokotnika: prazen štuc / spiti dva štuca
  8.      študènt  -ênta in -énta m, im. mn. študênti in študénti in študêntje in študéntje ( é, ẹ́) 1. kdor si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: študenti poslušajo predavanja; dober študent; študent prvega letnika; študent slavistike; klub študentov / izredni, redni študent 2. star. učenec srednje šole; dijak: namenili so ga za študenta; slabo oblečen študent
  9.      študêntek  in študéntek -tka m (ē; ẹ̄) iron. manjšalnica od študent: kaj bo delal takle študentek
  10.      študêntka  in študéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki si pridobiva izobrazbo na višji ali visoki šoli: biti študentka na filozofski fakulteti; študentke in dijakinje
  11.      študentováti  -újem nedov.) živeti študentsko življenje: študentoval je z rojaki / ekspr. študentoval je na Dunaju študiral
  12.      študêntovski  in študéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) nanašajoč se na študente: študentovske navade; študentovsko življenje / študentovski časopis študentski / študentovska mladina
  13.      študêntovstvo  in študéntovstvo -a s (é; ẹ́) ekspr. študenti: vznemirjeno študentovstvo
  14.      študêntski  in študéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na študente: študentski dom; študentske organizacije; študentsko naselje / študentske navade; študentsko življenje / Študentski servis
  15.      študíranec  -nca m () knjiž. izobraženec: jezik študirancev ∙ zastar. študiranec za stavbe strokovnjak
  16.      študírati  -am nedov. () 1. pridobivati si izobrazbo zlasti na višji ali visoki šoli: njegov najstarejši sin študira; študirati na filozofski fakulteti; študiral je na Dunaju / študirati ob delu; izredno, redno študirati / preh. študirati ekonomijo; študirati medicino, pog. za zdravnika // preh. omogočati komu, da si pridobiva izobrazbo na srednji, višji ali visoki šoli: oče ga je študiral; vse otroke je študirala / dali so ga študirat 2. s prebiranjem literature, učbenikov pridobivati si znanje: študirati za izpit; študirati po zapiskih; študira zvečer; pridno študira // preh. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: študirati poglavja iz novejše zgodovine; študirati slovnico // preh. proučevati: študirati življenje kmečkih ljudi / pog.: opazoval in študiral je ljudi okrog sebe ocenjeval, presojal; natihem ga je študiral poskušal ugotoviti, kaj misli, nameravaekspr. študiral je napise po trgovinah opazoval, gledal; študirati vlogo s študijem, vajo pripravljati jo za podajanje, izvajanje na odru; pog. dolgo sta študirala, preden sta se odločila premišljevala, razmišljala študirajóč -a -e: študirajoča mladina študíran -a -o 1. deležnik od študirati: dolgo študiran načrt 2. izobražen, šolan: pravi, da bi bil rajši kmet kakor študiran človek / je zelo študiran; sam.: pogovor s študiranimi
  17.      štúk  -a m () um. zmes drobnega peska, apnenega mleka, mavca zlasti za izdelavo štukatur: narediti na stropu venec iz štuka ∙ žarg., um. s štukom okrašena jedilnica s štukaturami
  18.      štùk  štúka m ( ú) nižje pog. nadstropje: stanuje v tretjem štuku
  19.      štúka  -e ž (ú) žarg., med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem; strmoglavec: štuke so v strmem letu metale bombe; tuljenje štuk
  20.      štúkast  -a -o prid. (ū) knjiž. štukiran, štukaturen: štukasti strop
  21.      štukatêr  -ja m () obrt. kdor dela, pritrjuje štukature: štukaterji in pleskarji
  22.      štukatúra  -e ž () um. okrasek iz štuka na stropih, stenah: obnoviti štukature; pozlačena štukatura; vijugasta štukatura; strop s štukaturami ∙ žarg., um. štukaturo je opravil zavod štukaturna delaobrt. podlaga za omet iz trstike, prepletene z žico
  23.      štukatúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na štukaturo: štukaturni okraski / grad s štukaturnimi stropi / štukaturna dela / štukaturni mavec
  24.      štukatúrnik  -a m () obrt. žebelj v obliki kavlja za pritrjevanje štukatur: zabiti štukaturnik
  25.      štúla  -e ž (ú) izbočeni del klobuka: klobuk s širokimi krajci in nizko štulo / štula klobuka ● nar. po operaciji je od noge ostala le štula štrcelj; nar. napeti štulo našobiti se; nar. zagrabil je vrečo za štulo in jo zavihtel na ramo za nabrani, prazni del zavezane polne vreče

   74.512 74.537 74.562 74.587 74.612 74.637 74.662 74.687 74.712 74.737  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA