Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (74.587-74.611)



  1.      štóf  -a m (ọ̑) nižje pog. debelejša volnena tkanina: obleka iz dobrega štofa
  2.      štófast  -a -o prid. (ọ̑) nižje pog. ki je iz debelejše volnene tkanine: štofaste hlače
  3.      štòk  štôka m ( ó) 1. nar. (koruzni) storž: oličkati štoke / koruzni štok 2. nižje pog. podboj: vzidati štoke
  4.      štókati  -am nedov. (ọ́ ọ̄) nižje pog. dregati, suvati: štokati s palico v kopico sena / štoka ga s komolcem ● nar. dolenjsko štokati kuhano korenje, krompir za prašiče mečkati, tlačiti
  5.      štókavski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na štokavce ali štokavščino: štokavska književnost / štokavsko narečje
  6.      štókavščina  -e ž (ọ̄) lingv. največja narečna skupina srbskohrvatskega jezika z vprašalnim zaimkom što: posebnosti štokavščine; štokavščina, čakavščina in kajkavščina
  7.      štókniti  -em dov. (ọ́ ọ̑) nižje pog. dregniti, suniti: štoknil ga je z ročajem
  8.      štóla  -e ž (ọ̑) 1. dolgemu, širokemu šalu podobno ogrinjalo, navadno iz krzna, tkanine: ogrnjena je bila s krzneno štolo; štola iz hermelina 2. rel. liturgično oblačilo v obliki širokega traku za okoli vratu kot znamenje duhovništva pri opravljanju bogoslužja: dati štolo okrog vratu; nositi štolo 3. pri starih Rimljanih dolgo, nagubano vrhnje oblačilo matron, navadno z rokavi: obleči štolo
  9.      štolnína  -e ž () rel. pristojbina, ki se plača ob različnih obredih: štolnina od pogreba, poroke
  10.      štopati  ustavljati avtomobile ipd. gl. stopati ipd.
  11.      štór  -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor ∙ pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni
  12.      štórast  -a -o prid. (ọ̄) slabš. neroden, okoren: štorast človek; v družbi je precej štorast; štorast kot medved zelo / štorasti čevlji; spoznal ga je po štorasti hoji / štoraste noge / izmislil si je zelo štorast izgovor slab / kot psovka štor štorasti štórasto prisl.: štorasto je opletal z rokami
  13.      štórati  -am nedov. (ọ̑) gozd. razdirati (oglarsko) kopo, ko je oglje kuhano: začeti štorati
  14.      štórček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od štor: iz štorčka debelca je pognala mladika / odrezati cvetači, zelju štorček / štorček gobe
  15.      štórovec  -vca m (ọ̄) gozd. drevo, zraslo iz poganjka na štoru: posekati štorovce // gozd iz takih dreves: hrastov štorovec
  16.      štórovka  -e ž (ọ̄) goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, ki raste v šopih na panjih in deblih: nabirati štorovke ◊ bot. mala štorovka užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev, Kuehneromyces mutabilis; vrtn. štorovka prst iz preperelega lesa
  17.      štós  -a m (ọ̑) žarg. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: izmišlja si vedno nove štose; poznam take štose; dober, obrabljen štos; gimnazijski štosi / v povedno-prislovni rabi to bi bil štos, če bi se mož vrnil / kar tako, za štos se je prijavil ne z resnim namenomžarg. ti si pa za štose si šaljiv, neresen
  18.      štosêr  -ja m () žarg. šaljivec, neresnež: to je velik štoser
  19.      štradón  -a m (ọ̑) pot, cesta na Ljubljanskem barju z jarkoma na obeh straneh in navadno drevoredom: zgraditi štradon / stanovati na Velikem štradonu
  20.      štráma  -e ž (á) nar. omejen, neumen človek: ne druži se s to štramo
  21.      štrámast  -a -o prid. (á) nar. omejen, neumen: štramast človek; bila je malo štramasta
  22.      štramáti  -ám nedov.) nar. hoditi brez cilja: ponoči štrama okoli, podnevi bi pa spal ∙ nar. kaj pa spet štramaš govoriš neumnosti
  23.      štránga  -e ž () nižje pog. vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica: pripeti štrange / konjske štrange
  24.      štrapác  -a m () nižje pog. velik napor, zlasti fizičen: bati se štrapaca / počivati po hudem štrapacu ∙ nižje pog. čevlji za štrapac trdni, trpežni
  25.      štrapácen  -cna -o prid. () nižje pog. zlasti fizično naporen, težek: štrapacna tura; štrapacno delo ∙ nižje pog. štrapacni čevlji trdni, trpežni

   74.462 74.487 74.512 74.537 74.562 74.587 74.612 74.637 74.662 74.687  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA