Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (74.237-74.261)


  1.      šmôren  -rna m (ó) nižje pog. 1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena; praženec: speči šmoren 2. kar je malo vredno, nepomembno: vsak šmoren hvali / užaljen je za vsak šmoren za vsako malenkost ● nižje pog. naj mu kaj rečem ali ne, isti šmoren vseeno je ♪
  2.      šmúglati  -am nedov. (ȗ) nižje pog. tihotapiti: njegov oče je šmuglal konje / neslišno so se šmuglali iz sobe ♪
  3.      šnávcer  -ja m (á) pes raznih velikosti z izrazitimi obrvmi in izrazitimi dlakami okoli gobca: gojiti šnavcerje / veliki šnavcer ♪
  4.      šníta  -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine ♪
  5.      šnófati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim ● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš ♪
  6.      šnôpec  -pca m (ȏ) nižje pog. žganje: piti šnopec; požirek šnopca ♪
  7.      šnôps  in šnòps šnôpsa m (ȏ; ȍ ȏ) 1. nižje pog. žganje: piti šnops; liter šnopsa 2. igra navadno z 20 kartami, pri kateri zmaga tisti, ki prvi doseže 66 točk ali ima zadnji vzetek: igrati šnops ♪
  8.      šnôpsar  -ja m (ȏ) nižje pog. kdor (rad) pije žganje: bil je znan šnopsar ♪
  9.      šnórkel  -kla m (ọ́) voj. navpična cev s sistemom leč za opazovanje okolice pri podmornici: šnorkel je bil poškodovan ♪
  10.      šóba  -e ž (ọ́) 1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo ∙ slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost 2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba 3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe 4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača ♪
  11.      šóbast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima debele ali naprej štrleče ustnice: šobasta ženska / šobasta usta / šobaste ustnice debele, naprej štrleče šóbasto prisl.: šobasto se držati ♪
  12.      šóbček  -čka m (ọ̑) ekspr., v zvezi narediti šobček z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost: deklica je naredila jezen šobček ♪
  13.      šóben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šoba 4: šobna cev / šobni prekat ♪
  14.      šóbica  -e ž (ọ́) nav. ekspr. manjšalnica od šoba: dojenčkov obraz s šobico / otrok je nabiral šobico / povešena šobica / dekle je imelo lepe rdeče šobice ♪
  15.      šóbiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) navadno v zvezi z ustnice potiskati naprej: užaljeno je šobila ustnice / šobiti usta šóbiti se 1. potiskati ustnice naprej: šobil se je in premišljal, kako naj izračuna; šobila se je, kot da bo zajokala 2. s tako potisnjenimi ustnicami izražati užaljenost, nejevoljo: raje pij in se ne šobi / on bo jedel pečenko, mi pa suh kruh, se je šobila ♪
  16.      šóder  -dra m (ọ́) nižje pog. drobno kamenje za nasipanje, betoniranje; gramoz: s šodrom posuta cesta; veliki kupi šodra / steza je peljala čez šoder čez grušč ♪
  17.      šódi  in shóddy -ja [šodi] m (ọ̑) tekst. trgani odpadek volnenih pletenih izdelkov: predenje šodija ♪
  18.      šodó  -ja m (ọ̑) gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja: jesti, narediti šodo; politi žličnike s šodojem / vinski šodo ♪
  19.      šódrast  -a -o prid. (ọ́) nižje pog. gramoznat: šodrast in ilovnat svet / šodrasta cesta posuta z gramozom ♪
  20.      šódrovec  -vca m (ọ́) žarg., alp. neizkušen planinec: tak šodrovec bi jih na poti samo oviral ♪
  21.      šofêr  -ja m (ȇ) kdor (poklicno) vozi avtomobil; voznik: postati šofer; šofer je ustavil avtomobil; izkušen šofer; šofer avtobusa, taksija, tovornjaka; sedež za šoferja; šoferji in motoristi / poklicni šofer ∙ ekspr. njegova žena je slab šofer slabo vozi avtomobil ♪
  22.      šofêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na šoferje: šoferske navade / šoferski izpit; šoferski tečaj; šoferska kabina ∙ šoferski brizganec brizganec z dodatkom malinovca; sam.: pog. enega šoferskega, prosim šoferski brizganec ♪
  23.      šofírati  -am nedov. (ȋ) voditi, usmerjati avtomobil; voziti: zna šofirati; rad šofira / šofirati tovornjak ♪
  24.      šóga  -e ž (ọ́) nar. šoja: oglašanje šog ♪
  25.      šók  -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja // psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok 2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; neskl. pril.: pog. šok soba soba za intenzivno nego ♪

   74.112 74.137 74.162 74.187 74.212 74.237 74.262 74.287 74.312 74.337  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA