Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
j (74.062-74.086)
- škólnik -a m (ọ̑) nar. vzhodno učitelj: v razred je stopil novi školnik // organist: školnik je orglal ♪
- škómber -bra m (ọ̄) nar. primorsko skuša: jesti, loviti škombre ♪
- škòp škôpa in škópa m (ȍ ó, ọ́) nar. škopnik: pripravljati škop za novo slamnato streho / rženi škop ♪
- škópa -e ž (ọ̑) snop urejene slame za pokrivanje streh: škopo za popravilo strehe so kupili; dobro staro slamo je krovec pomešal z novo škopo / ržena škopa ♪
- škópati -am nedov. (ọ̑) urejati slamo za pokrivanje streh: škopati v skednju ♪
- škópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škopo: škopne grablje / škopna slama ♪
- škópnik -a m (ọ̑) 1. snop urejene slame za pokrivanje streh: delati, pripraviti škopnike / prekriti streho s škopniki / za ležišče je imel škopnik slame 2. etn., po ljudskem verovanju šopu goreče slame, goreči ptici podobno bitje, ki leta ponoči: škopnik naznanja nesrečo; videti škopnika ♪
- škôrček -čka m (ó) manjšalnica od škorec: mladi škorčki ♪
- škôrčnica -e ž (ȏ) zabojček, prirejen za gnezdenje škorcev: škorci so se vrnili v škorčnice ♪
- škôrec -rca m (ó) ptica selivka temne barve s svetlimi pegami in dolgim, ostrim kljunom: jata škorcev je pozobala vse češnje ♦ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseus ♪
- škóta -e ž (ọ̄) navt. vrv za napenjanje, premikanje jader ♪
- škótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škote ali Škotsko: škotski jezik / škotske dude / škotski ovčar ovčar z zelo ozko glavo, dolgo, košato dlako črne, rjave in bele ali modro sive barve; škotski viski viski iz (ječmenovega) slada, navadno z vonjem po dimu; škotsko sukno sukno z večjim karom, zlasti rdeče, modre, zelene barve ♦ lov. škotski seter seter s črno dlako in temno rjavimi ožigi; obl. škotsko krilo krilo s škotskim karom in gubami, speto na levi strani z veliko zaponko; šah. škotski gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje daminega kmeta; tekst. škotski karo večji karo, zlasti rdeče, modre, zelene barve; vet. škotsko govedo temno sivo govedo, ki se goji zaradi mesa ♪
- škrábati -am tudi -ljem nedov., tudi škrabála (á) nar. 1. škrabljati: na podstrešju škrabajo miši / škrabal je staro skorjo kruha glodal 2. praskati: škrabati koga po hrbtu / tekel je, da so ga veje škrabale po obrazu / kar naprej je nekaj škrabal pisal ● nar. krogle škrabajo zid krušijo ♪
- škrábica -e ž (á) nar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: vreči kovanec v škrabico ♪
- škrápa -e ž (á) nav. mn., geogr. škraplja: škrape in vrtače ♪
- škrápast -a -o prid. (á) geogr. škrapljast: škrapasto skalovje ♪
- škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á) 1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov 2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat 3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat 4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata 5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot kletvica o ti škrat ti ● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake ♪
- škrátast -a -o prid. (á) ekspr. podoben škratu: prikazalo se je škratasto bitje / bil je škrataste postave ♪
- škrátec -tca m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škrat: prikazal se mu je škratec; nagajiv kot škratec / gozdni škratec / brat je pravi škratec ◊ zool. rdeči škratec žuželka z enim parom rdeče-črnih kril, Pyrrhocoris apterus ♪
- škrátek -tka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škrat: v duplini je živel nagajiv škratek / ta naš škratek nas zmeraj spravi v dobro voljo ♪
- škratíca tudi škrática -e ž (í; á) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škrati in škratice ♪
- škrátovka -e ž (á) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škratje in škratovke ♪
- škrátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na škrate: škratovska kapica / škratovska nagajivost ♪
- škŕba -e ž (ŕ) 1. škrbina: izpuliti škrbo / jezik mu je uhajal v škrbo 2. slabš. škrbav človek, zlasti ženska: take škrbe še pogledam ne / kot psovka molči, škrba škrbasta ♪
- škŕbast -a -o prid. (ŕ) 1. ki je brez zoba, zob: škrbast človek; biti škrbast / ekspr. škrbaste grablje 2. poškodovan, okrušen: škrbast zob / ekspr. škrbast nož; škrbasta skleda oškrbljena ♪
73.937 73.962 73.987 74.012 74.037 74.062 74.087 74.112 74.137 74.162