Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (73.987-74.011)



  1.      šivánkarica  -e ž () slabš. šivilja: šivankarice že ne bo jemal za ženo
  2.      šivánkarstvo  -a s () slabš. krojaštvo ali šiviljstvo: ukvarjati se s šivankarstvom
  3.      šivánkin  -a -o prid. () nanašajoč se na šivanko: šivankina konica; šivankino uho / šivankin vbod ∙ ekspr. iti skozi šivankino uho napraviti kaj težko uresničljivega
  4.      šivár  -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko
  5.      šiváriti  -im nedov.) star. šivati: vse zimske večere je šivaril / hči šivari v mestu
  6.      šívati  -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom ● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli šiváje star.: poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu šívan -a -o: šivani robovi; šivane čipke ♦ obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem
  7.      šíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na šiv: šivni rob / šivno mesto
  8.      škadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron
  9.      škàf  škáfa m ( á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo
  10.      škáfar  -ja m () izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji
  11.      škáfarski  -a -o prid. () nanašajoč se na škafarje ali škafarstvo: škafarska obrt / škafarski delavec
  12.      škáfček  -čka m () manjšalnica od škaf: deklica je s škafčkom nosila vodo / škafček žita / majhen škafček
  13.      škáfec  -fca m () manjšalnica od škaf: nesti škafec na glavi / škafec vode
  14.      škáfen  -fna -o prid. () nanašajoč se na škaf: škafno dno / škafni obroči
  15.      škáfnica  -e ž () etn. 1. zidna vdolbina ali polica v hiši za navadno dva škafa z vodo: postaviti škaf v škafnico 2. drog za nošenje škafa: vtaknil je škafnico skozi ušesa in odnesla sta vodo v hlev
  16.      škáfoma  prisl. (ā) redko v škafu, s škafom: škafoma nositi vodo / dež je škafoma lil zelo
  17.      škáfov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na škaf: škafovo dno / delati škafove doge
  18.      škalír  -ja m () nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira: voziti s škalirjem
  19.      škàmp  škámpa m ( á) zool. večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom, Nephrops norvegicus: jastogi, rarogi in škampi / jesti škampe
  20.      škandál  -a m () 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal
  21.      škandálček  -čka m () ekspr. manjšalnica od škandal: ta časopis rad piše o škandalih in škandalčkih / privoščiti si ljubezenski škandalček
  22.      škandálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na škandal: škandalna časopisna kronika / škandalno dejanje škandalozno
  23.      škandalizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. spravljati v ogorčenje, zgražanje: te poneverbe so ljudi škandalizirale / nova pesniška zbirka škandalizira javnost škandalizírati se biti ogorčen, zgražati se: večina gledalcev se bo ob filmu škandalizirala / škandalizirati se nad čim, nad kom / časopisje se je škandaliziralo nad takim postopkom
  24.      škandalózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki vzbuja ogorčenje, zgražanje: škandalozno dejanje; njegovo življenje je škandalozno / škandalozni podatki o poteku dela // ekspr. zelo slab, nekvaliteten: škandalozni izdelki; njegovo znanje je škandalozno škandalózno prisl.: škandalozno se oblačiti, vesti; škandalozno slab izdelek
  25.      škandalóznost  -i ž (ọ̑) ekspr. lastnost, značilnost škandaloznega: škandaloznost dejanja je očitna / ta cilj skuša pisec doseči s frivolnostjo, nesramnostjo in škandaloznostjo

   73.862 73.887 73.912 73.937 73.962 73.987 74.012 74.037 74.062 74.087  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA