Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (73.737-73.761)


  1.      šéga  in šêga -e ž (ẹ́; é) navadno s prilastkom 1. nav. mn. kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: nekatere šege izginjajo / delovne, ženitovanjske šege; ljudske šege; šege ob poroki, smrti, žetvi / poročil se je po njihovi šegi; po stari šegi je moral priseči 2. star. navada: držal se je ustaljenih hišnih šeg; domače šege / pri njih je bila šega, da so otroci starše vikali ● star. oblečena je bila po najnovejši šegi modi; zastar. ta človek je svoje šege je muhast; drugi kraji, druge šege ♪
  2.      šegàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki ima do česa dobrodušno šaljiv odnos: šegav človek; bil je vesel in šegav // ki izraža, kaže tak odnos: šegav obraz / šegave besede, pesmi; šegavo govorjenje / povedati na šegav način šegávo prisl.: njene oči so se šegavo ozirale po mizah; šegavo ga je pogledal ♪
  3.      šegávec  -vca m (ȃ) ekspr. šegav človek: njegov oče je šegavec ♪
  4.      šegávost  -i ž (á) lastnost, značilnost šegavega človeka: njegova šegavost je znana / pesmi so polne šegavosti / smejali so se njegovim šegavostim šalam, domislicam ♪
  5.      šéh  -a m (ẹ̑) šah. položaj v igri, v katerem je napadena dama: preprečiti šeh / preti mu šah šeh položaj v igri, v katerem sta istočasno napadena kralj in dama ♪
  6.      šèk  medm. (ȅ) 1. posnema glas pri udarcu, zamahu: šek, z enim zamahom je razbil okno / porednež, mama te bo šek, šek natepla, pretepla 2. redko šlek, šlik: aha, tepen si bil, šek šek ♪
  7.      šêka  tudi šéka -e ž (ȇ; ẹ̑) nar. lisasta, marogasta krava: v hlevu je mukala šeka; sivka in šeka ♪
  8.      šêkast  tudi šékast -a -o prid. (é; ẹ́) lisast, marogast: šekast pes; šekasta krava / od solz je bila vsa šekasta po obrazu // pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šekast vzorec; šekasta bluza ♪
  9.      šêkec  tudi šékec -kca m (ȇ; ẹ̑) nar. lisasta, marogasta žival: šekec na dvorišču je žalostno cvilil ♪
  10.      šékel  -kla m (ẹ́) 1. denarna enota Izraela: stati dvajset šeklov 2. pri Feničanih, starih Judih utežna enota, približno 8 do 16 gramov: tehtati s šekli // kovanec s tako težo: plačati šest šeklov ♪
  11.      šélak  -a m (ẹ̑) kem. smola nekaterih indijskih dreves, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov: uporaba šelaka ♪
  12.      šélakov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šelak: šelakov madež ♦ les. šelakova politura ♪
  13.      šelè  tudi šèle prisl. (ȅ; ȅ) 1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje: za neprijetno novico je izvedel šele naslednji dan; šele danes mi je to povedal; obiskal nas bo šele za novo leto; vrnil se je šele okrog polnoči; zagledal ga je šele, ko se je ustavil tik pred njim / zdaj šele vem, zakaj je to storil; ekspr. on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek 2. izraža omejenost na navedeno z izločanjem drugega pred njim: šele on mu je pokazal pravo pot; šele otroci so dali njenemu življenju pravi smisel / šele pred šolo se je spomnil na nalogo / končno stališče bo izoblikovala šele javna razprava; položaj bo jasen šele po volitvah 3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si šele prišel / šele zaspala je, pa so jo že zbudili 4. izraža omejevanje na določeno mero, navadno manjšo od pričakovane: prehodil je šele dva kilometra; stara je šele dvanajst let; ura je šele osem / to je šele prva faza gradnje; pri branju knjige sem šele na tretji strani 5. ekspr. poudarja visoko stopnjo, mero: že zdaj je razburjen, kako bo šele ogorčen, ko bo vse izvedel; z očetom sta šele velika prijatelja; na morju mora biti šele vroče, ko že tu komaj dihamo / elipt. vsem se je prikupil, kako šele njej // navadno v zvezi kaj šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: od strahu ni mogla narediti niti koraka, kaj šele zbežati; nimata denarja niti za hrano, kaj šele za hišo / star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina 6. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi šele ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: šele ko se je vreme izboljšalo, so odpluli; šele ko je odjezdil, je stekla v hišo; šele ko sem ponovil vprašanje, me je razumela ● star. moral sem šele premagati nasprotovanje prestrašenih prebivalcev najprej; ekspr. to bomo šele videli izraža dvom, pomislek ♪
  14.      šéleshámer  -ja m (ẹ̑-ȃ) papir. kakovosten bel risalni papir zahodnonemške tovarne Schoellershammer: izdelovati šeleshamer // žarg. kakovosten bel risalni papir sploh: šeleshamer domačih proizvajalcev ♪
  15.      šelèst  -ésta tudi šelést -a m (ȅ ẹ́; ẹ̑) knjiž. šelestenje: poslušati šelest listja, trave; šelest svilenih oblek; komaj slišen šelest ♪
  16.      šelestéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: listje šelesti; suha trava šelesti pod nogami; trsje se upogiba in šelesti; tiho šelesteti; brezoseb. v gozdu je pokljalo in šelestelo šelestèč -éča -e: šelesteči listi papirja; šelesteča svila; veje, šelesteče v vetru ♪
  17.      šeléstniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati rahel, nezveneč glas: listje je šelestnilo ♪
  18.      šélf  -a m (ẹ̑) geogr. dno obrežnega morja, globokega do 200 metrov: šelf, prekrit s sedimenti ♪
  19.      šélfen  -fna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šelf: šelfni sedimenti / šelfno morje ♪
  20.      šéma  -e ž (ẹ́) 1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu: šeme hodijo po vasi / pustne šeme 2. slabš. neprimerno, smešno oblečen človek: kdo pa je tista šema 3. slabš. nespameten, neumen človek: ta fant je navadna šema / kot psovka molči že, šema šemasta ♪
  21.      šemáriti  -im nedov. (á ȃ) neprimerno, smešno oblačiti; šemiti: nikar tako ne šemari otroka; spet stoji pred ogledalom in se šemari ♪
  22.      šematízem  -zma m (ȋ) publikacija s podatki o osebah in organizaciji kake dejavnosti: pogledati v šematizem / poštni šematizem ♪
  23.      šémber  [bǝr] medm. (ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: šember, zdaj pa vemo, kdo je kriv ♪
  24.      šémbran  -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: ta šembrani oslovski kašelj se hitro širi šémbrano prisl.: šembrano dolgo te ni bilo ♪
  25.      šémica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od šema: pred vrati so stale tri šemice / ti si pa res prava šemica ♪

   73.612 73.637 73.662 73.687 73.712 73.737 73.762 73.787 73.812 73.837  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA