Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (73.512-73.536)



  1.      svobôdnosten  -tna -o (ó) pridevnik od svobodnost: svobodnostne težnje
  2.      svobodomíselnost  -i [sǝl] ž () lastnost svobodomiselnega človeka: pesmi izražajo njegovo svobodomiselnost; Prešernova svobodomiselnost
  3.      svobodomíselstvo  -a [sǝl] s () lastnost svobodomiselnega človeka: zaradi svobodomiselstva so ga preganjali
  4.      svobodoúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. svobodomiseln: svobodoumni ljudje / svobodoumni nazori
  5.      svobodoúmnik  -a m () knjiž. svobodomislec: biti svobodoumnik
  6.      svobodoúmnost  -i ž (ú) knjiž. svobodomiselnost: njegova svobodoumnost je bila znana
  7.      svobóščina  in svobôščina -e ž (ọ̑; ) nav. mn. 1. jur. z ustavo posebej varovane pravice, ki izhajajo iz temeljne pravice do osebne svobode: razširiti, varovati svoboščine; pravice in svoboščine občanov / državljanske svoboščine; politične svoboščine svoboda govora, javnega nastopanja, tiska, združevanja, zborovanja 2. ekspr. posebna pravica, ugodnost: v službi uživa razne svoboščine ♦ lit. pesniška svoboščina pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev; zgod. plemiške svoboščine plemiški privilegiji 3. ekspr. dejanje, ravnanje človeka, ki dela po svojem prepričanju, spoznanju in ne v skladu s splošno veljavnimi pravili, zlasti moralnimi: dovolil si je razne neokusne svoboščine / spolne svoboščine
  8.      svòd  svóda m ( ọ́) knjiž. obok: delati svod; stati pod svodom; svod cerkve, hodnika / skalni svod / modri svod neba; nebesni svod nebo; na večernem svodu so bile zvezde ◊ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; arhit. banjasti, križni svod banjasti, križni obok
  9.      svódast  -a -o prid. (ọ́) knjiž. obokast: svodast prostor
  10.      svóden  -dna -o prid. (ọ̑) knjiž. obočen: stebri s svodnimi loki / svodna konstrukcija ♦ um. svodna pola obočna pola
  11.      svóra  -e ž (ọ̑) močnejši drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza; sora: popraviti, skrajšati svoro / peljati se na svori ◊ les. železna priprava s čeljustma za stiskanje, privijanje
  12.      svórnik  -a m (ọ̑) 1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza; sornik: vtakniti svornik / svornik pri vozu 2. strojn. jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik: svornik je obrabljen; svornik v batu motorja 3. grad. jeklen debelejši vijak z glavo in matico za vezanje dveh, navadno lesenih gradbenih elementov: vgraditi svornik; zvrtati luknje za svornik
  13.      svŕha  -e ž () zastar. namen: doseči uspeh je njegova glavna svrha / zbiranje kamnin v učne, znanstvene svrhe / uvajati nove postopke v svrho povečanja produktivnosti za povečanje
  14.      svŕšnik  -a m () zastar. površnik: bil je v sivem svršniku
  15.      svŕž  -í ž () zastar. stržen, sredica: bezgova svrž ● zastar. s svrži se je usul sneg z veje
  16.      swíng  -a [svi-] m () muz. jazz od leta 1930 do 1945, za katerega je značilna ritmično-melodična napetost zaradi razlike med osnovnim in spreminjajočim se ritmom izvajanja: poslušati swing; razvoj jazza od prvih začetkov do swinga // ples v tem ritmu: plesati swing
  17.      š  [èš in šǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, š êša tudi š-ja ( ; ǝ̏) dvajseta črka slovenske abecede: napiši š; veliki Š // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: š je šumevec
  18.      š  [š́] medm. posnema šum, ki nastane pri izhajanju pare, zlasti pri parni lokomotivi: lokomotiva izpušča paro: š, š, š / otrok je posnemal lokomotivo: š-š-š-š
  19.      šábes  -a m () pri judih sobota: praznovati šabes
  20.      šabésa  -e ž (ẹ̑) 1. osvežujoča pijača, navadno iz bezgovega cvetja, limoninega soka, vode in sladkorja: narediti šabeso 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti šabeso
  21.      šabéso  -a m (ẹ̑) nekdaj šabesa: mrzel šabeso; kozarec šabesa
  22.      šablóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava, ki omogoča večkratno izdelovanje predmeta, stvari z natančnim posnemanjem vzorca: izdelati šablono; odrezati šipo po šabloni; lesena šablona / pleskarska šablona; šablona za pisanje 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: izogibati se šablonam / pri razčlenjevanju dela je bilo čutiti šablono; teorija ustreza splošnim šablonam / zasliševanja so potekala po šabloni; ta roman je pisan po šabloni
  23.      šablónar  -ja m (ọ̑) 1. delavec, ki dela s šablono: zaposlen je kot šablonar 2. publ. kdor se natančno, togo drži ustaljenih oblik česa: iz teh izkušenj bi se lahko tudi šablonarji kaj naučili
  24.      šablonizírati  -am nedov. in dov. () publ. dajati čemu ustaljeno ali pogosto ponavljajočo se obliko: šablonizirati pouk; življenje se ne sme šablonizirati šablonizíran -a -o: šablonizirani filmi
  25.      šablónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šablono: šablonska deska / šablonski pouk; šablonska reklama; šablonsko delo; ta poročila so preveč šablonska / šablonski odgovori; šablonska oznaka sodobne književnosti; šablonska rešitev vprašanja / biti šablonski šahist; pevka je bila precej šablonska / to šablonsko ugotovitev je dopolnila druga splošno šablónsko prisl.: šablonsko oblikovati; šablonsko ravnati; šablonsko prikazane osebe

   73.387 73.412 73.437 73.462 73.487 73.512 73.537 73.562 73.587 73.612  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA