Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (72.962-72.986)



  1.      strupénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. strupena žival, navadno kača: na skalah je bilo več strupenk / krastača strupenka 2. strupena rastlina, navadno goba: odtrgati strupenko; med gobami je bilo nekaj strupenk
  2.      strupénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost strupenega: strupenost plinov, snovi / te gobe so znane po svoji strupenosti / ekspr. to se kaže v njegovi strupenosti hudobiji, zlobi / ekspr. strupenost besed, pogledov
  3.      strupénski  -a -o prid. (ẹ̑) star. 1. hud, oster: strupenski mraz / čutil je strupenske bolečine 2. hudoben, zloben: to je strupenski fant / njegove strupenske besede / bal se je njenega strupenskega jezika strupénsko prisl.: strupensko govoriti; strupensko hud mraz
  4.      strupíti  -ím nedov. ( í) knjiž. zastrupljati: strupiti podgane / strupiti zrak ● star. strupiti mir kaliti; star. s takimi mislimi si je strupil življenje grenil
  5.      strupnína  -e ž () med. strupena snov, nastala v telesu kot posledica bolezni: izločati strupnino; nauk o strupih in strupninah / bakterijske strupnine; strupnina bacilov
  6.      strúžec  -žca m () zastar. oblič, skobljič: zgladiti desko s stružcem
  7.      strúžek  -žka m () nav. mn., redko ostružek, oblanec: kup stružkov pri skobeljniku
  8.      strúžen  -žna -o prid. (ū) nanašajoč se na struženje: stružni nož / stružna hitrost
  9.      strúženka  -e ž (ú) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo: barvna struženka // odtis v tej tehniki: razstava struženk
  10.      stružílo  -a s (í) star. strugalo: izgladiti s stružilom ♦ les. rezilo obliča, skobljiča
  11.      strúžiti  -im nedov. (ú) z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: stružiti parket // teh. s strojnim odrezovanjem tankih plasti oblikovati vrteči se predmet: stružiti keglje, ležaje, vijake; stružiti kovino, les; piliti in stružiti / plano stružiti stružiti ravne ploskve strúžen -a -o: struženi valji
  12.      strúžnica  -e ž () stroj za struženje: obdelati na stružnici; ima delavnico z moderno stružnico / avtomatska, ročna stružnica; kovinska, lesna stružnica ♦ strojn. plana stružnica za struženje ravnih ploskev
  13.      stŕžek  -žka m () 1. zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes: na vrtu poje stržek; sinice in stržki 2. ekspr. droben, majhen človek, navadno otrok: stržek je hitro tekel proti domu
  14.      stržén  -a m (ẹ̑) 1. notranji, osrednji del stebla, debla: izrezati stržen; bezgov stržen; stržen koruze, vrtnice; stržen in skorja 2. iz odmrlega tkiva sestavljen osrednji, trdnejši del tvora: iztisniti, potegniti stržen iz tvora / gnojni stržen 3. knjiž. jedro, bistvo: stržen pripovedi, problema / idejni, miselni stržen 4. geogr. najgloblji del rečne struge, nad katerim je tok najhitrejši: stržen reke / vodni stržen ◊ anat. lasni stržen osrednji del lasu z nepopolno poroženelimi celicami; gozd. stržen oglarske kope odprtina v sredini kope v obliki cevi za prižiganje; teh. elektroda s strženom strženska elektroda
  15.      stržénar  -ja m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi kapus strženar krmni ohrovt z debelim kocenom: gojiti kapus strženar
  16.      stržénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženov obseg ♦ les. strženovi trakovi, žarki trakovi, žarki, ki potekajo radialno od stržena debla k skorji; strženova razpoka razpoka, ki poteka radialno iz stržena debla
  17.      stržénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stržen: strženski del stebla / strženski problem ♦ les. strženski trakovi, žarki strženovi trakovi, žarki; teh. strženska elektroda elektroda, polnjena z mineralnimi snovmi
  18.      stuartski  -a -o [stjúar-] prid. () nanašajoč se na kraljevsko rodbino Stuart: stuartska doba ♦ obl. stuartski ovratnik velik stoječ ovratnik pravokotne oblike
  19.      stúd  -a m () knjiž. gnus: obšla sta jo groza in stud; stresla se je od studa / s studom se je obrnila od njega
  20.      stúden  -dna -o prid. (ú ū) zastar. gnusen: studna krastača / pretvarjajo svoj studni obraz / studne besede stúdno prisl.: studno namrščiti obraz
  21.      studèn  -êna -o in studén -a -o prid. ( é; ẹ̑) zastar. mrzel: studena pijača / napiti se studene vode / studen veter
  22.      studênčar  -ja m () knjiž. kopač vodnjakov s talno vodo: studenčarja sta kopala vedno globlje v zemljo; jamar in studenčar
  23.      studênček  -čka m (é) manjšalnica od studenec: iz tal teče bister studenček / prala je na studenčku ● ekspr. iz oči sta se ji udrla studenčka solz začela je jokati
  24.      studênčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na studenec: studenčna voda ◊ bot. studenčni jetrnjak mah z ženskimi in moškimi spolnimi organi na zgornji strani rastlin, Marchantia polymorpha studênčno prisl.: studenčno čista resnica
  25.      studênčina  -e ž (ē) star. studenčnica: žejo si je gasil z mrzlo studenčino

   72.837 72.862 72.887 72.912 72.937 72.962 72.987 73.012 73.037 73.062  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA