Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (72.837-72.861)



  1.      stríči  strížem nedov., strízi strízite; strígel strígla (í) krajšati, odstranjevati lase, dlako: frizerka jo striže; striči ovco; strižejo jih kar doma; nerad se striže // nav. ekspr. s škarjami rezati: striči živo mejo, travo; striči si nohte / iz papirja striže različne figurice izrezuje; pren. lastovica s perutmi striže zrak ● konj striže z uhlji, ušesi dela z njimi gibe naprej in nazaj; pog. striči komu peruti omejevati, onemogočati mu dejavnost, svobodo; publ. striči proračun omejevati, zmanjševati strížen -a -o: na kratko striženi lasje; strižena živa meja
  2.      stríčko  -a m () ljubk. stric: stričko mu je prinesel novo igračo / stričko, koliko je ura
  3.      stríčnica  -e ž () star. bratova hči; nečakinja
  4.      stríg  -a m () 1. striženje: ovce pred strigom okopajo 2. fiz. istočasno delovanje dveh enako velikih nasprotno usmerjenih sil, katerih prijemališči sta v zgornji in spodnji ploskvi telesa: nateg in strig / obremenitev na strig 3. šport. hitra zamenjava iztegnjenih nog pri vadbi na konju z ročaji: telovadec dobro obvlada strig
  5.      stríga  -e ž () nav. mn., zool. členonožci, ki imajo na vsakem obročku po en par členastih nog, Chilopoda: strige in kačice / sobna striga
  6.      strígalica  -e ž () 1. rjava žuželka s kleščami na koncu zadka: pod kamenjem so bile strigalice 2. nizko suh, slaboten človek: kaj počne tukaj ta strigalica
  7.      strígniti  -em dov.) v zvezi z uhlji, ušesa narediti gib naprej in nazaj: zajec je strignil z ušesi
  8.      strihnín  -a m () farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom
  9.      stríkten  -tna -o prid. () knjiž. natančen, točen: dobiti striktna navodila / ti izsledki dajejo striktne dokaze o tem // dosleden, strog: strikten predpis; striktna prepoved uporabe orožja; dobesedno prevajanje ni striktna zahteva stríktno prisl.: striktno se držati česa; striktno izpolniti ukaz
  10.      stríktnost  -i ž () knjiž. natančnost, točnost: striktnost navodil / striktnost moralnih načel doslednost
  11.      stríp  -a m () zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih: brati stripe; časopis objavlja strip v nadaljevanjih; junaki stripov // revija s takimi zgodbami: kupuje stripe; listati po stripu
  12.      strípovski  -a -o prid. () nanašajoč se na strip: stripovska literatura / stripovski tednik
  13.      stríptiz  tudi strip tease -a [druga oblika stríptíz] m (; -) točka, navadno v nočnem lokalu, med katero se nastopajoča plesalka postopoma slači: uvrstiti striptiz v spored; izvajanje striptiza; neskl. pril.: striptiz plesalka striptizeta
  14.      striptizéta  -e ž (ẹ̑) ženska, ki izvaja striptiz: nastopala je kot striptizeta v baru
  15.      stríža  -e ž (í) 1. delo, dejavnost, povezana z odstranjevanjem dlak pri ovcah: pripraviti vse za strižo / ovčja striža 2. striženje: striža ovc; škarje za strižo / volna zadnje striže // kar se nastriže: prodati ovčjo strižo
  16.      strížec  -žca m () kdor striže: strižci strižejo ovce / ekspr. strižec ga je postrigel preveč na kratko frizer
  17.      strížen 1 -žna -o prid. () nanašajoč se na strig 2: strižni preizkus; strižna sila / strižni modul količina, ki pove, koliko strižna sila spremeni obliko telesa; strižna napetost napetost v trdni snovi pri strigu
  18.      strížen 2 -žna -o prid. () tekst., v zvezi strižna volna volna, dobljena pri striženju mrtve ovce
  19.      stríženka  -e ž () um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem izrezanih koščkov papirja, krpic: striženka in trganka // slika v tej tehniki: delati striženko
  20.      strižína  -e ž (í) lov. odstreljena dlaka živali na nastrelu
  21.      strížnica  -e ž () 1. prostor za striženje: ovce so strigli v strižnici 2. mn., zastar. škarje: striči s strižnicami
  22.      stŕkati  -am dov. ( ) z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: strkati prah z obleke, sneg s čevljev / strkati krpo
  23.      strkávati  -am nedov. () z rahlim udarjanjern odstranjevati s česa: strkavati sneg s škornjev / strkavati krpo
  24.      stŕm  -í ž () star. strmina: počasi se je vzpenjal v strm ∙ star. iti čez drn in strm ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
  25.      stŕm  -a -o tudiprid., stŕmejši ( ŕ) ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: strm breg, klanec; strme skalne stene; pot je zelo strma; strmo pobočje / strm hrib; njivo imajo na strmem svetu // glede na določeno ravnino zelo nagnjen: po strmih stopnicah se je povzpel na podstrešje; hiša je imela strmo streho; krivulja v diagramu je strma / strm pristanek, vzlet letala; vzpon je bil strm ● ekspr. strm dvig cen velik; ekspr. ošinil jo je s strmim pogledom ostrim, predirljivim; ekspr. narediti strmo kariero hitro zelo napredovati, uspetivet. strma stoja nepravilna drža zadnjih nog z močno iztegnjenim skočnim sklepom stŕmo tudi strmó prisl.: pot se strmo dviga; strmo je gledala vanj; spustil se je strmo navzdol; letala so skušala pristajati čim bolj strmo; sam.: hiša stoji na strmem

   72.712 72.737 72.762 72.787 72.812 72.837 72.862 72.887 72.912 72.937  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA