Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (72.762-72.786)


  1.      strelíšče  -a s (í) kraj, prostor za streljanje: vaditi na strelišču / športno strelišče / talce so odpeljali na strelišče ♪
  2.      strelíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strelišče: streliške naprave / Streliška ulica ♪
  3.      strelíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je za strelivo: strelivni zaboji ♪
  4.      strelívnik  -a m (ȋ) zastar. vprežno vozilo za prevažanje streliva ♪
  5.      strelívo  -a s (í) kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja: razdeliti orožje in strelivo vojakom; topovsko strelivo; skladišče streliva ♪
  6.      strélka  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki strelja: na strelskem tekmovanju so sodelovale tudi strelke; strelka s pištolo 2. šport. igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: v ekipi je nekaj dobrih strelk / strelka gola ♪
  7.      strélnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. strelna lina: strelnice v grajskem obzidju ♪
  8.      strelnína  -e ž (ȋ) lov. nagrada lovcu za odstrel divjadi, zlasti roparic: izplačali so mu strelnino ♪
  9.      strelovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. zelo hiter: strelovit začetek teka / delati s strelovito naglico strelovíto prisl.: raketa je strelovito švignila proti nebu ♪
  10.      strelovòd  -óda m (ȍ ọ́) ozemljena kovinska priprava navadno na strehi za varovanje pred delovanjem strele: hiša ima strelovod; okvara na strelovodu ♪
  11.      strelovóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strelovod: strelovodna konica; strelovodna žica / zaščititi stavbo s strelovodnimi napravami ♪
  12.      strélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na strelce ali strelstvo: strelske vaje; organizirati strelsko tekmovanje / pomikati se v strelski črti; strelska družina / ležeči, stoječi strelski položaj ♦ voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju; zgod. strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji ♪
  13.      strélstvo  -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja s puško, pištolo: organizirati tekmovanje v strelstvu ♪
  14.      strême  -éna s (é ẹ́) 1. kovinski obroč, pritrjen z jermenom na sedlo, za oporo nog pri jahanju: podržal mu je streme; vtakniti nogo v streme / dvigniti se v stremenih 2. šport. smuška vez z jermenom ali s spiralno žico, ki poteka okrog pete in omogoča gibanje pete v navpični smeri: pritrditi stremena na smuči; stremena za skakalne smuči 3. nekdaj vrvica, trak ob razporku na spodnjem robu do kolen segajočih irhastih hlač: oblekel se je, pritegnil stremena in šel ◊ alp. iz vrvi narejena zanka, vpeta, obešena na klin, za oporo nog pri plezanju; les. priprava za vpenjanje listov žage pri polnojarmeniku ♪
  15.      strêmen  -éna m (é ẹ́) 1. skupek posukanih niti, pramenov: stremen vrvi se je utrgal; konopna vrv iz treh, štirih stremenov / korobač, pleten v pet stremenov 2. redko streme: vtakniti nogo v stremen ♪
  16.      streménce  -a s (ẹ̄) nav. ekspr. manjšalnica od streme: rožljanje orožja in stremenc ◊ anat. slušna koščica, priraščena na okroglo okence ♪
  17.      stremeníca  -e ž (í) 1. jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo: podaljšati stremenice 2. jermen za pripenjanje vesla na bok čolna: vtaknil je veslo skozi stremenice in začel veslati 3. šport. na smučko pripet jermen ali spiralna žica, ki poteka okrog pete: odpeti stremenice ♪
  18.      streménka  -e ž (ẹ̑) 1. nekdaj trak, pasek na robu ozkih hlačnic za čez čevelj: iz kočije je stopil mladenič v belih hlačah s stremenkami 2. redko jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo; stremenica: učil ga je, kako je treba zajahati s kratkimi stremenkami ♪
  19.      streménski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od streme 1: stremenski jermen ♪
  20.      streméti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. prizadevati si doseči, uresničiti kaj: stremeti k napredku; stremeti po resnici, znanju; stremeti za tem, da se uveljavijo mladi avtorji // prizadevati si priti do česa, pridobiti kaj: stremeti po gmotnih dobrinah; stremeli so za ugodjem, zabavo stremèč -éča -e: k dobremu stremeč človek ♪
  21.      stremúh  -a m (ū) slabš. kdor si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: bil je častihlepnež in stremuh; brezobzirni stremuhi ♪
  22.      stremúški  -a -o prid. (ū) slabš. ki si (zelo) prizadeva za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: stremuški človek; bila je stremuška in domišljava stremúško prisl.: stremuško ravnati ♪
  23.      stremúštvo  -a s (ȗ) slabš. veliko prizadevanje za dosego uglednega, ugodnega položaja v družbi: očitati komu stremuštvo; iz stremuštva je sprejel to funkcijo ♪
  24.      strenírati  -am dov. (ȋ) s treniranjem doseči določeno usposobljenost, dovršenost: strenirati športnika; moštvo se je dobro streniralo / strenirati se v hoji / strenirati psa za lov zdresirati streníran -a -o: streniran atlet; za tako turo je treba biti streniran in utrjen ♪
  25.      strepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) vztrepetati: pogledal ga je tako grdo, da je kar strepetal; strepetati od mraza, strahu; strepetati po vsem telesu / roke so ji strepetale; prim. iztrepetati ♪

   72.637 72.662 72.687 72.712 72.737 72.762 72.787 72.812 72.837 72.862  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA